Varne meje pri pitju alkohola ni
Alkohol vpliva na številna področja našega življenja in s tem celotne družbe: duševno in telesno zdravje, zastrupitve, poškodbe, prometne nesreče, samomore, nasilje... Prekomerno uživanje alkohola je tudi eden izmed večjih dejavnikov tveganja za nastanek raka, zlasti glave in vratu ter dojk in jeter, o čemer pa v javnosti premalo govorimo.
Poleg tobaka je alkohol drugi in zelo pogosto sočasen vzrok za nastanek raka v ustih, jeziku, nebu, žrelu, nosni votlini, srednjem ušesu, obnosnih sinusih in grlu. Vsako leto zboli 470 in umre več kot 200 ljudi, podatki iz Registra raka pa kažejo, da največ bolnikov živi na severovzhodnem delu države. Polovica tovrstnih rakov nastane v ustni votlini in jih odkrijejo zobozdravniki, zato so zelo pomembni redni zobozdravniški pregledi. Zgodaj odkrit rak glave in vratu je lahko ozdravljiv, v vsakem primeru pa je njegovo zdravljenje krajše in manj naporno in predvsem za bolnike pomeni boljšo kakovost življenja.
Prekomerno uživanje alkohola je vzrok, da pet odstotkov ali 70 žensk vsako leto zboli za rakom dojk (povprečno na novo odkrijejo 1500 primerov na leto). Še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da prekomerno pije kar tretjina odraslih Slovenk. Sprejemljiva meja pitja je sicer po priporočilih sedem meric na teden za ženske in 14 za moške, pri čemer enota alkohola pomeni deset gramov oziroma malo pivo, šilce žganja ali 2,5 dl mošta. Vendar je v resnici vsakršno pitje alkohola tvegano, le meja tega tveganja je različno visoka. Zato v Zvezi društev za boj proti raku svetujejo, da je koristno prav vsako zmanjšanje uživanja alkohola. Če namesto štirih enot ali več spijemo na teden eno enoto ali manj, lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka jeter za kar tretjino. Najprej pa je nujno, da premislimo in si priznamo, koliko alkohola dejansko spijemo, in se odrečemo naslednjemu kozarcu.
