Zdus in sindikat upokojencev se zavzemata še za izredno uskladitev pokojnin
Naj glede na zadnja dogajanja, ki se nanašajo na zahteve za dvig pokojnin ne glede na sistemske rešitve, najprej pojasnim, da veljavni sistemski zakon ZPIZ-2 pozna dve kategoriji uskladitve pokojnin, to je redno in izredno uskladitev. O obeh je svet Zpiza razpravljal na seji 16. februarja.
Redna uskladitev pokojnin temelji na določbah 105. in 106. člena ZPIZ-2. Zakon jasno določa namen, podlago, rok in osnovo za izvedbo uskladitve. Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti. Izvede se enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. To ugotovi in uradno objavi statistični urad, kar je storil tudi 15. februarja. Upoštevajoč uradne statistične podatke in jasne določbe zakona, znaša izračun odstotka uskladitve od 1. januarja letos 5,2 odstotka: 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov od 2,8 odstotka) je 1,68 odstotka in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov od 8,8 odstotka) je 3,52 odstotka.
Omenjeni podlagi sta v dosedanji zgodovini usklajevanja pokojnin novost, saj predpisi v preteklih obdobjih takšne kombinacije niso določali. Morda se nekateri še spomnite razprav v zvezi s tem razmerjem in tudi referenduma v zvezi z oblikovanjem tega zakona. Prepričana sem, da bodo upokojenci (in tudi druge skupine) glede te formule zelo glasni tudi v prihodnje, ko bomo soočeni z izhodišči za novo reformo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov
Kar zadeva sam odstotek uskladitve, ki ga je svet Zpiza sprejel s sklepom na omenjeni seji, to je 5,2 odstotka, naj povem, da tako visokega odstotka že dolgo časa nismo imeli pri redni uskladitvi pokojnin. Upoštevana je tudi zakonska določba, da uskladitev pokojnin po navedenem razmerju rasti ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. Toda zaradi visoke inflacije v letu 2022, ki se nadaljuje tudi v letu 2023, bo čim prej potrebna izredna uskladitev pokojnin, da se gmotni položaj upokojencev, še zlasti določenih skupin, ne bi še naprej slabšal.
Po tej uskladitvi bo najnižja pokojnina znašala 310,11 evra, zagotovljena pokojnina 687,75 evra, najnižji znesek invalidske pokojnine pa 431 evrov. Starostna oziroma družinska pokojnina po zakonu o starostnem zavarovanju kmeta bo znašala 316,77 evra, starostna pokojnina kmeta borca NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma pred 13. oktobrom 1943 ali njegovega zakonca pa 633,52 evra.
Uskladitev pokojnin in drugih z zakonom določenih prejemkov se bo na podlagi sklepa sveta Zpiza opravila pri izplačilu pokojnin za februar (s poračunom za januar), o čemer bodo upokojenci tudi pisno obveščeni.
Po določbah omenjenega sklepa sveta zavoda se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih predpisih, in prejemki na podlagi invalidnosti po prvem odstavku 107. člena ZPIZ-2.
Izredna uskladitev pokojnin
O izredni uskladitvi pokojnin je svet zavoda razpravljal na pobudo Sindikata upokojencev Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije, ki si že dalj časa prizadevata za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v teh težkih družbenih razmerah. Obe nevladni organizaciji, v kateri je včlanjenih oziroma sodeluje več sto tisoč upokojencev, se odločno, pogumno in vztrajno borita, da pristojni organi (odločevalci o ukrepih in zakonih) slišijo glas množice državljanov o njihovih težavah ter sprejemajo utemeljene predloge za njihovo rešitev. Naj opozorim le na eno izmed njih. Tako imenovana »zagotovljena« pokojnina je bila pred leti sprejeta na njihovo pobudo.
Obe omenjeni organizaciji sta že v letu 2022 na temelju osmega odstavka 430. člena ZPIZ-2 predlagali svetu zavoda, da ukrepa v skladu s svojo pristojnostjo. Svet zavoda je na septembrski seji podprl njihova prizadevanja za izredno uskladitev pokojnin in sprejeti predlog izredne uskladitve podal vladi. Žal vlada do zdaj ni podala soglasja, da se opravi izredna uskladitev pokojnin. V lanskem novembru in decembru smo bili upokojenci deležni dodatka k pokojnini, ki pa ne pomeni uskladitve pokojnin.
Zavedajoč se nadaljnjega slabšanja gmotnega položaja upokojencev tudi v letu 2023, predvsem zaradi visoke inflacije, še zlasti stroškov hrane, sta obe nevladni organizaciji na seji sveta zavoda prek svojih predstavnic dali konkreten predlog za izredno uskladitev, in to v dveh variantah. Po konstruktivni razpravi je svet zavoda podprl prizadevanja za izredno uskladitev pokojnin od 1. aprila 2023 in s sklepom zadolžil strokovno službo zavoda, da do seje 27. februarja prouči predlog in predloži tudi finančno obremenitev pokojninske blagajne za predlagano izredno uskladitev. Svet zavoda bo sprejeto odločitev posredoval organu, ki bo v skladu z veljavnim pravnim redom imel zadnjo besedo.
V razpravi je bilo poudarjeno, da tako težkih in odgovornih odločitev, kot je povišanje pokojnin, ni mogoče sprejemati na ulici. Ob tem je pomembno poudariti, da je Slovenija pravna država in je ta vrednota zapisana tudi v naši ustavi.
O inštitutu izredne uskladitve pokojnin (žal ga vsi ne razumejo enako) pa bo treba v prihodnje (še zlasti ob reformi) temeljito razpravljati, saj je bila veljavna rešitev (osmi odstavek 430. člena ZPIZ-2) sprejeta v povsem drugačnih razmerah, kot so zdaj.
O predlogu ZPIZ-2R za dvojni status
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2R) je v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke. Kot izhaja iz predloga, želijo s predlaganimi spremembami doseči, da se zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev in za katere delodajalec zaradi delovnih potreb izrazi interes po ponovni zaposlitvi, tudi po njihovi upokojitvi omogoči hkratno prejemanje starostne pokojnine v polnem znesku (100 odstotkov) in opravljanje dela v delovnem razmerju za polni delovni čas, torej dvojni status.
V razpravi so člani sveta zavoda poudarili, da se ne strinjajo oziroma ne podpirajo takšnih predlogov, ker pomenijo rušenje temeljev obstoječega sistema, zato so ponovno pozvali vlado, da se čim prej loti reforme obstoječega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Svet zavoda je verificiral tudi mandat novih članov, predstavnikov vlade. Novi člani so dr. Anže Dolinar, Sašo Furlan, mag. Simona Poljanšek, Vilko Černovšek in mag. Franci Klužer. Na seji pa so bili imenovani tudi izvedenci medicinske stroke.
