Najpogostejše težave z očmi

ZDRAVJE

V tretjem življenjskem obdobju pogosto pride tudi do težav z očmi. Vse spremembe je treba spremljati, in kadar je treba, tudi ukrepati, da vida ne bi izgubili. Pozorni moramo biti zlasti na štiri resne bolezni, ki so glavni vzroki izgube vida v zrelih letih. To so siva mrena, glavkom, starostna okvara rumene pege in diabetična retinopatija.

O najpogostejših težavah in obolenjih oči v starejših letih smo se pogovarjali s Špelo Krajnc, dr. med., specialistko oftalmologije, ki dela v ZD Trbovlje in očesnem centru Okulistika Meh v Sevnici.

Suhe oči. »Vzroki suhega očesa so zelo različni. Pogosteje se s to težavo zaradi hormonskih sprememb srečujejo ženske, večkrat se pojavlja ob izpostavljenosti vročemu, suhemu okolju ali prepihu, več težav je tudi v prostorih, kjer delujejo klimatske naprave. Daljše delo pred zasloni je lahko zaradi preredkega mežikanja prav tako vzročni dejavnik za pojav suhega očesa. Lahko pa so vzrok tudi različna zdravila, na primer za znižanje krvnega tlaka ali proti alergiji, diuretiki, hormonska terapija, antidepresivi in še nekatera druga. Kajenje, nekatere bolezni in prehrana z malo omega-3-maščobnimi kislinami lahko ravno tako vplivajo na razvoj suhega očesa,« je navedla. Poudarila je, da so simptomi, ki jih navajajo bolniki, zelo različni. »Najpogosteje so prisotni občutek peska ali tujka v očeh, občutek pekočih ali utrujenih oči, prekomerno solzenje, bolečina v očeh, nihanje vidne ostrine, tudi srbečica itd. Uporabniki kontaktnih leč večkrat navajajo tudi nelagodje ob vstavljenih lečah.«

Ukrepi, ki jih lahko pacienti izvajajo sami za izboljšanje težav, so vlaženje zraka v bivalnih prostorih, izogibanje prepihu ali prahu, pogosto mežikanje pri delu pred zasloni, pitje dovolj tekočin, kakovosten spanec ter ustrezna prehrana, ki je bogata z omega-3-maščobnimi kislinami. »Oftalmologi svetujemo, da si pacienti večkrat dnevno kapajo v oko umetne solze brez konzervansov in izvajajo toaleto robov vek: najprej izvedejo suho gretje vek, ki mu sledi masaža vek, nato pa robove vek obrišejo z robčki, ki jih za ta namen kupijo v lekarni.« Kadar ti ukrepi niso dovolj učinkoviti, svetuje obisk oftalmologa, saj lahko ta predpiše tudi zdravila oziroma predlaga še katere druge ukrepe.

Vnetje očesne veznice ali konjunktivitis je stanje, ki se kaže s pordelim očesom, lahko so otekle in pordele tudi veke, večinoma je prisoten tudi izcedek. »Lahko gre za bakterijsko ali virusno okužbo, v času cvetenja rastlin se pojavlja tudi alergijsko vnetje, ki ga pogosto spremlja srbenje,« pojasnjuje. »Ker so vzroki za nenaden pojav pordelega očesa lahko tudi resnejša stanja s spremljajočim poslabšanjem vida ali prisotnostjo hujše bolečine, zahteva čimprejšnjo obravnavo pri izbranem zdravniku, po njegovi presoji pa tudi morebitno obravnavo pri specialistu oftalmologu.«

Starostna slabovidnost se pojavlja praviloma po 40. letu starosti. Večina ljudi opazi, da postane vid na blizu zamegljen. Največ težav pa imajo pri branju, zlasti če je tisk zelo droben. »Posamezniki pri branju besedilo odmikajo, večkrat se pošalijo, da imajo prekratke roke.« Vzrok za nastanek težav je izguba fleksibilnosti oziroma prožnosti leče. »Rešitev za to nadlogo je pri večini ljudi predpis očal za branje.« Obstajajo pa seveda tudi izjeme. »Ljudje, ki so bili pred nastopom težav kratkovidni, opazijo, da lažje berejo brez očal. To sicer ne pomeni, da se jim je vid popravil. Gre le za matematično izničevanje pri bližinskih opravilih, za gledanje na daleč bodo namreč še vedno potrebovali očala.«

Mušice pred očmi so pogost pojav po 50. letu starosti. »V resnici seveda ne gre za mušice, ampak za motnjave v steklovini, ki je prozorna želatinasta snov med lečo in mrežnico. Z leti se spreminja, utekočini in skrči, kar lahko privede do odstopa steklovine. To lahko posamezniki zaznajo kot pojav plavajočih motnjav oziroma mušic različnih oblik, neredko opisujejo tudi pajčevino pred očesom ali bliskanje.« Odstop steklovine je največkrat del staranja očesa, ne boli in sam po sebi ni nevaren za vid, pove zdravnica. Med dejavnike, ki povečajo možnost za ta pojav, spadajo tudi kratkovidnost in posegi na očeh, kot so operacije sive mrene. Poudari, da je treba ob pojavu novih motnjav pred očesom oko natančno pregledati, saj lahko ob odstopu steklovine nastane tudi raztrganina mrežnice, ki jo je treba lasersko zdraviti. »Ob akutnem odstopu steklovine svetujemo, da se posamezniki tri do štiri tedne izogibajo večjim fizičnim naporom, odsvetujemo daljše sklanjanje, napenjanje in dvigovanje težjih bremen.« Zdravnica še pove, da odstopa steklovine načeloma ne zdravimo, se pa na prisotnost motnjav možgani v določenem času navadijo. V medicini ta proces imenujejo nevroadaptacija.

Bolezni, zaradi katerih lahko izgubimo vid

Odstop mrežnice se največkrat pojavi pri ljudeh po 50. letu starosti. Najpogostejši vzrok zanj je ravno raztrganina mrežnice. »Odstop mrežnice boste prepoznali po naslednjih znakih: temna zavesa, ki prekriva vidno polje, oziroma fiksna senca v delu vidnega polja, lahko ga spremlja tudi večje število motnjav in bliskanje ter poslabšanje vidne ostrine, če je prišlo tudi do odstopa v centralnem delu mrežnice.« Poudarja, da je zelo pomembno, da pacienti v primeru navedenih težav čim prej obiščejo oftalmološko ambulanto, saj je prognoza za vid odvisna od hitrosti ukrepanja. Brez hitrega zdravljenja lahko pride namreč do delne ali popolne izgube vida v prizadetem očesu. »Odstop mrežnice se zdravi s kirurškim posegom.« Poznamo tudi druge vrste mrežničnih odstopov, ki pa so običajno posledica očesnih ali sistemskih bolezni.

Siva mrena ali katarakta je obolenje, pri katerem očesna leča postane motna in je eden najpogostejših vzrokov za slabo vidno ostrino v odrasli dobi. Dejavnikov tveganja, ki pospešijo razvoj katarakte, je več, poleg starosti še kajenje, izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, jemanje steroidnih zdravil, nekatere očesne bolezni in poškodbe, predhodne očesne operacije in sladkorna bolezen. Ob pojavu sive mrene opazijo posamezniki zamegljen vid, ki ga ni mogoče izboljšati z očali ali kontaktnimi lečami, ponoči jih moti bleščanje, kar otežuje vožnjo avtomobila, pojavijo se lahko tudi odsevi okrog luči. Ko se pojavi in moti vsakodnevna opravila, obstaja en sam način zdravljenja, in to je operacija. »Pri operaciji sive mrene najprej odstranijo naravno zamegljeno lečo in jo nadomestijo z novo umetno lečo. Navadno so ti operativni postopki uspešni.«

Zelena mrena ali glavkom je obolenje, kjer gre za postopno propadanje vlaken vidnega živca. »Okvara je najpogosteje posledica dolgotrajno povišanega očesnega tlaka. Gre za nepovratne spremembe, zato je zelo pomembno, da odkrijemo bolezen v zgodnji fazi, saj z zdravljenjem le preprečujemo nadaljnje okvare. Glavkom ima velikokrat več oseb v isti družini, hkrati v začetni fazi bolniki sprememb pri vidu ne opazijo, zato je zelo pomembno, da tudi svojci obolelih preventivno obiščejo oftalmologa.« Oftalmologi navadno glavkom zdravijo s kapljicami za zniževanje tlaka v očeh, ki jih je treba jemati vsak dan do konca življenja. »V nekaterih primerih ga lahko zdravimo lasersko, včasih je potreben tudi kirurški poseg.«

Starostna okvara rumene pege. Pogost vzrok slabe vidne ostrine v starosti je starostna degeneracija rumene pege, pri kateri gre za okvaro centralnega dela mrežnice, kjer je vid najostrejši. Kakšni so znaki? »Pacienti potožijo, da je vidna ostrina slaba, težko berejo, slika je lahko zvijugana, popačena, ne morejo razločiti podrobnosti, lahko se pojavi tudi temna lisa pred očesom, ki se ne premika.« Bolezen se lahko razvije zaradi genetskih dejavnikov, kajenja, pretiranega izpostavljanja soncu, povišanih vrednosti holesterola v krvi in visokega tlaka. »Poznamo suho in vlažno obliko te bolezni. Pri suhi obliki so priporočljivi zdrav življenjski slog, kakovostna prehrana z veliko antioksidanti ter jemanje prehranskih dopolnil, ki jih je na tržišču veliko in jih bolniki lahko kupijo v lekarni. Vlažno obliko te bolezni pa zdravimo z aplikacijo posebnih zdravil v očesno steklovino z injekcijami.«

Diabetična retinopatija pa imenujemo skupek sprememb na mrežnici, ki nastanejo kot posledica sladkorne bolezni in lahko vodijo v slabo vidno ostrino in tudi slepoto. »Zelo pomembno je, da očesno ozadje sladkornih bolnikov redno spremljamo, saj lahko ob ugotovljenih spremembah izvedemo lasersko terapijo, s katero poskušamo zaustaviti napredovanje bolezni. Včasih so potrebne tudi injekcije zdravil v steklovino ali kirurški poseg. Bolniki z diabetesom so vključeni v presejalni program s slikanjem očesnega ozadja enkrat letno. Oftalmolog odloči, ali so potrebni pogostejši pregledi ali celo že kakšen poseg,« pojasni Špela Krajnc.

Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Z njim ne razločujemo le svetlobe od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmetov. Svetloba od predmeta pada v oko in se prek očesne leče usmeri na mrežnico — zaslon, poln vidnih čutnic. Od tam zbrane informacije prek vidnega živca potujejo v možgane, ki ustvarijo sliko okolice. Jasno in ostro vidimo predmet le, če se slika predmeta zbere točno na mrežnici.

Neva Železnik, fotografija: osebni arhiv Š. K.