Na tri leta h ginekologu
ZDRAVJE
Katarina Jerman, dr. med.
Prvo resno slovo od mladosti in zrelosti je mena, ki se pri naših ženskah pojavi v obdobju od 45. do 55. leta, kar pomeni, da imajo v povprečju pred sabo še več kot 35 let življenja. Zato je pomembno, da tudi starejše ženske, ki imajo še vsa rodila in ne čutijo nobenih težav, na tri leta obiščejo ginekologa. A ga največkrat ne, čeprav imajo občasne krvavitve, ranice na spolovilu, bolečo nožnico pri spolnih odnosih, jim uhaja urin itd.
O tem, kdaj bi morale ženske, ki nimajo več menstruacije, na pregled in na kaj naj bodo še posebej pozorne, smo se pogovarjali s Katarino Jerman, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva in klinično seksologinjo, ki dela v ambulanti za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani.
Težave v meni
Tretjina žensk nima nobenih težav v meni, tretjina ima znosne, tretjina pa hude težave. Teh težav je lahko več. Najpogostejše so motnje spanja, vročinski oblivi in potenje, krvavitve, glavoboli, utrujenost, pomanjkanje želje po spolnosti, suha koža in lasje, vrtoglavice, pospešeno bitje srca, nihanje razpoloženja in slabše počutje. Do težav pride zato, ker upade raven hormona estrogena, kar prinese hormonsko neravnovesje. Blažje znake mene si ženske lahko same olajšajo tako, da uživajo zdravo hrano (predvsem dovolj zelenjave in sadja, nemastne mlečne izdelke in več rib kot mesa), se veliko gibajo in počivajo, ko so utrujene. To je zadnji čas, da začnejo misliti tudi nase, ne le na druge.
Vročinski oblivi in nočno potenje. Vročinski oblivi se začnejo pogosto pojavljati okrog 45. ali 50. leta in se po navadi nadaljujejo še tri ali štiri leta. Oblivi, ki trajajo le nekaj sekund, lahko pa vztrajajo tudi do 15 minut, in se ponovijo večkrat na dan, se postopoma umirijo. Pomaga na primer žajbljev, metin ali melisin čaj. Poleg tega so za težave v menopavzi, tudi proti oblivom in nočnemu potenju, na voljo mnogi pripravki rastlinskega izvora, ki obstajajo v obliki kapljic ali tablet in vsebujejo zdravilne rastline, kot so navadna konopljika, pasijonka, baldrijan ali šentjanževka. Učinkovine teh zeli naj bi imele pomirjujoč učinek na telo. Baldrijan in konoplja pa pomagata tudi pri nespečnosti. Če so težave hude in jih spremljata še razbijanja srca in občutek šibkosti ali omotičnosti, pa predpišejo hormonsko zdravljenje.
Suha koža in lasje. Hormon estrogen ohranja tudi vlažnost kože in spodbuja rast las. Brez estrogena postane koža suha, izgublja svojo prožnost, tako da postanejo gubice izrazitejše. Lasje rasejo počasneje in se tanjšajo. Za vlažnost kožo pomagajo mastne kreme in olja, ki jih je treba vtreti v vlažno kožo. Pri rasti las pa pomaga vitaminsko bogata hrana. Lahko si na primer enkrat mesečno lasišče natrete tudi z ricinusovim oljem in pustite delovati pol ure, potem pa si umijete lase. Sicer pa bodite pozorne na morebitne izrastke in spremembe na koži, ki lahko naznanjajo kožnega raka.
V meni se tvori tudi manj solz, zato veliko žensk opaža stalno suhost in srbečico oči. Pomagajo kapljice za oči oziroma umetne solze.
Glavoboli. Nihajoče hormonske ravni lahko pri nekaterih ženskah sprožijo migreno in druge vrste glavobolov. V tem primeru sogovornica priporoča protibolečinsko sredstvo. Nekaterim pomagajo že počitek v zatemnjenem prostoru, mrzli obkladki, magnezij in veliko tekočine.
Vlažnost nožnice. Estrogen je tudi hormon, ki spodbuja proizvodnjo sluzi, ki ohranja vlažnost nožnice in drugih delov spolovil. Po menopavzi je zaradi pomanjkanja estrogena te sluzi manj, nožnica se skrajša in zoži, postane manj elastična in bolj suha. Zaradi teh sprememb so lahko spolni odnosi boleči, pojavita se lahko tudi srbenje in preobčutljivost. Za to težavo lahko vsaka ženska v lekarni kupi lubrikant, ki vlaži nožnico in jo hkrati tudi ščiti pred okužbami, na primer pri kopanju v bazenu. Zelo primeren je Uberlube, za zdaj edini silikonski lubrikant na slovenskem tržišču.
Inkontinenca. Pri nekaterih ženskah pride tudi do pogoste potrebe po uriniranju (urgentna inkontinenca). Stresna urinska inkontinenca je uhajanje urina ob kihanju, kašljanju, skakanju. Kašljanje in tek sta značilna sprožilna dejavnika neprijetnega uhajanja urina. Zdravnica vsem ženskam priporoča, da trenirajo mišice medeničnega dna (Keglove vaje). Sicer pa obstajajo tudi aparature, ki si jih ženska vstavi v nožnico in izjemno dobro krepijo te mišice. Na ta način se lahko izognejo celo operaciji mehurja. Če pa se povesi še maternica, pomaga le operativni poseg.
Vaginalno vnetje. Vsaka ženska vsaj enkrat v življenju trpi zaradi vaginalnega vnetja, ki je lahko bakterijsko, ko je izcedek bel ali siv in izrazito neprijetnega vonja (po ribah), ali glivično, kjer je izcedek obilnejši in bel. Pogosto ga spremljata tudi srbenje in pekoč občutek v nožnici. Vzrok ni vedno pomanjkanje hormona estrogena, ampak tudi stres, preagresivna mila, jemanje nekaterih zdravil (na primer antibiotikov), sintetično spodnje perilo, pretesne hlače itd. Sogovornica ženskam priporoča, da za intimno nego uporabljajo mila primerne kislosti.
Vnetje mehurja. V starejših letih so pogosta tudi ponavljajoča se vnetja sečil, saj se sluznica sečnih izvodil in mehurja pod vplivom pomanjkanja estrogena stanjša. Tudi v tem primeru dobro ščiti mehur pred okužbo lubrikant, a ta mora biti silikonski. V hujših primerih je treba vnetje zdraviti z antibiotiki.
Povečanje telesne teže. Možno je, da ženske v tem času več pojedo in se manj gibajo, kar poveča telesno težo. Za kopičenje odvečnih kilogramov je delno kriv tudi padec hormona progesterona.
Spremenjena čustva. Utrujenost, zaspanost, težave pri koncentraciji in depresija so tudi znanilke mene. Hujše težave lahko lajšate s hormonskim zdravljenjem, ki je zelo učinkovito. Ni pa primerno za vse, sploh za tiste, ki imajo blažje težave. Za te je priporočljivo zeliščno ali homeopatsko zdravljenje.
Rakave bolezni
Rak materničnega vratu. Maternični vrat (cerviks) je spodnji del maternice, ki sega v nožnico. Rak materničnega vratu se lahko širi po žilah in mezgovnicah še v druge predele telesa. Najpogostejši znak je ponovna krvavitev po menopavzi ali krvavitev po spolnem odnosu. Pri napredovali bolezni pa lahko pride do motenj v odtekanju urina ali iztrebljanju blata, bolečin v križu, oteklin na nogah in na spodnjem delu trebuha. Maternični vrat lahko pri ginekološkem pregledu natančno pregledajo. Pri nastanku raka ima pomembno vlogo okužba z nekaterimi vrstami humanega virusa papiloma, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo ženske, ki začnejo spolno življenje mlade in pogosto menjavajo spolne partnerje, saj to veča možnost okužbe.
Rak maternične sluznice se navadno razvije po menopavzi, največ bolnic zboli okrog 65. leta. Rakave celice se lahko razširijo še na druge dele telesa: vzdolž maternice v maternični kanal in navzgor skozi jajcevode na jajčnike, v tkivo blizu maternici, po mezgovnicah – limfnih žilah in gredo skozi bezgavke v krvni obtok, po njem pa še v druge oddaljene tele telesa. Najpogostejši znak je neobičajna krvavitev iz maternice. Ena izmed treh žensk, ki krvavijo po menopavzi, ima lahko raka na maternici, zato takoj h ginekologu. Tveganje za raka na maternici je povečano pri ženskah po hormonskem nadomestnem zdravljenju, pri ženskah s pozno menopavzo, ženskah, ki niso nikoli rodile, in ženskah s preveliko telesno težo. Ogroženost poveča še hrana, v kateri je preveč maščob, bolj ogrožene so tudi ženske, ki imajo poleg prevelike telesne teže še sladkorno bolezen in povišan krvni tlak. Če ženska ne gre k zdravniku, rak raste v globino, se vrašča v krvne žile in mezgovnice – limfne žile. Takrat nastanejo bolečine v trebuhu, težave z odvajanjem urina in blata in močnejša krvavitev. Samo en do dva odstotka rakov se razvije v nožnici. Najpogostejši znaki so krvavitev iz nožnice ter boleči spolni odnosi, v urinu ali blatu se lahko pojavi kri. Zaradi povečanih bezgavk v neposredni bližini, predvsem v dimljah, se lahko pojavi oteklina na eni ali obeh nogah.
Rak na zunanjih spolovilih, ki obsegajo velike in male sramne ustnice ter ščegetavček ali klitoris, se pojavlja predvsem pri starejših ženskah. Rak na zunanjih spolnih organih je največkrat kožni rak blizu nožnične odprtine ali tik ob njej. Najpogostejši znak je zatrdlina ali razjeda blizu nožnice ali ob njeni odprtini, ki se lahko otipa. Pogosto tudi boli (peče) in se več tednov ne zaceli.
Rak na jajčnikih in jajcevodih se največkrat razvije med 50. in 70. letom starosti. Je tretji najpogostejši rak ženskih spolnih organov. Jajčnika ležita levo in desno ob maternici. Z nežnim vezivnim tkivom sta na eni strani pritrjena na maternico, na drugi strani pa na medenično steno. Oba jajčnika nežno obdajata oziroma prekrivata oba jajcevoda, ki rasteta iz maternice. Najpogostejša znaka sta nelagodje (napihnjen trebuh) v spodnjem delu trebuha, ki je podobno slabi prebavi, ter uhajanje urina. Ker ga je v začetnem obdobju težko odkriti, je toliko pomembnejše, da vsaka ženska redno obiskuje ginekologa. Treba je omeniti, da je pri nas kar 30 odstotkov žensk, starejših od 13 let, brez izbranega ginekologa. Bolj so ogrožene ženske, ki niso nikoli rodile, oziroma tiste, ki so se zdravile zaradi neplodnosti, policističnih jajčnikov ali endometrioze, ter tiste, pri katerih je rak v družini. V Sloveniji pa tudi drugje po svetu odkrijejo kar 75 odstotkov bolnic z že razširjeno boleznijo, torej v tretjem ali četrtem stadiju. Če bi imeli presejalni program, torej ultrazvok jajčnikov in jajcevodov, bi umrlo veliko manj naših mam, sester in babic.
Samopregledovanje dojk
Dojke bi si morale samopregledovati vse ženske od 20. leta pa do konca življenja, svetuje zdravnica. Po sedemdesetem letu, ko zdravih žensk ne vabijo več na brezplačno rentgensko slikanje v okviru preventivnega programa DORA, bi si morale dojke še natančneje pregledovati. Če opazijo kakršno koli spremembo na dojkah ali v njih, bi morale čim prej obiskati ginekologa, da bi jim dojke klinično pregledal in jim po potrebi izročil napotnico za rentgensko slikanje ali ultrazvok. Rak dojk je namreč najpogostejši rak pri ženskah, ki so že zakorakale v tretje življenjsko obdobje. Pri tistih, ki ga odkrijejo dovolj zgodaj, je ozdravljiv.
Ob tem Katarina Jerman še enkrat poudari: »Na tri leta je pomembno opraviti tudi tako imenovani citološki test PAP, s katerim se odkrije morebitni rak materničnega vratu. Poleg tega bi morali opraviti še ultrazvok, ki pa ga kot organizirano presejanje za raka jajčnikov nimamo in si ga morajo ženske doplačati. Opravljamo le kurativne ginekološke ultrazvoke, če imajo pacientke težave, na primer v nosečnosti, ali v primeru, če so za njim zbolele sorodnice!«
