Za pridobitev vitamina D zadostuje 10 do 15 minut sončenja na dan
Prim. mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Sonce je vir življenja. Kljub temu je prekomerno izpostavljanje soncu škodljivo. Žal pa se marsikaterim zagorela koža še vedno zdi privlačnejša od naravne polti in so prepričani, da je tudi zdrava …
»Ljudje, ki delajo na prostem ali se načrtno veliko sončijo in se ustrezno ne zaščitijo, dobijo z leti togo usnjato kožo, ki jih močno postara. Koža na obrazu in drugih izpostavljenih predelih je namreč posuta z gubami, mlahava, ohlapna, stanjšana, pojavljajo se razširjene žilice, pordele lise, starostne bradavice … Sonce povzroča tudi nastanek starostnih lis oziroma peg ter pordele ali sivkasto obarvane lise na koži, prekrite z nežnimi luskami, ki se občasno odluščijo. Lahko se pojavijo tudi aktinične keratoze, ki se sčasoma razvijejo v kožnega raka,« začne prim. mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki dela v Urbani estetiki v Ljubljani. Omeni, da je znano, da imajo ljudje, ki so veliko na soncu, še zlasti, če so svetle polti, oči in las, pogosto kožnega raka.
UV-žarki
»Ultravijolični (UV) del sončnih žarkov, ki je odločilen pri tvorbi kožnega barvila, melanina, koži škodi. Pri svetlopoltem prebivalstvu ugotavljamo izrazito pospešeno staranje kože, izpostavljene soncu. Ugotavljamo tudi pogostejše pojavljanje različnih vrst kožnega raka. Najnevarnejši med njimi je melanom,« je opozorila in dodala, da številne študije potrjujejo dejstvo, da 90 odstotkov kožnega raka povzročajo prav sončni žarki.
»Američani ocenjujejo, da bo eden izmed petih prebivalcev obolel za kožnim rakom. Zgodnejši je tudi razvoj nekaterih oblik katarakte oziroma sive mrene očesne leče. Vzrok vseh teh neželenih pojavov je pretirano izpostavljanje soncu.«
Ob tem pa v zadnjih desetletjih ultravijolični del sončne svetlobe dosega zemeljsko površino v povečanih količinah, ker se tanjša zaščitna ozonska plast ozračja.
»Otroci so bolj kot odrasli občutljivi za škodljivo delovanje sončnega sevanja, ker je njihova koža tanjša, slabše poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Njihov imunski sistem v prvih letih še ni razvit v zadostni meri.«
Opekline
»Sonce nekatere ljudi prej in bolj opeče kot druge. Vse je odvisno od tega, kateri tip kože ima posameznik, koliko pigmenta so sposobne tvoriti pigmentne celice po izpostavljanju soncu. Tvorba pigmenta melanina pomeni neko naravno obrambo kože, ki pa je močno omejena in že sama po sebi kaže na to, da so sončni žarki v kožnih celicah povzročili določene poškodbe. Obrambni sistem se odzove s povečano tvorbo rjavega pigmenta melanina. Porjavelost torej žal kaže na to, da je v koži že nastala določena škoda, ki se z leti sešteva, kumulira.«
Poudari, da nas sonce lahko opeče tudi ob oblačnih in meglenih dneh. Še posebno moramo biti previdni ob vodi, na pesku in snegu, saj voda, pesek in sneg odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV-žarkov, ki dosežejo kožo. Tudi če je vreme oblačno, ultravijolični žarki prodrejo skozi oblake in lahko poškodujejo kožo.
»Pri osebah, ki jih opeče sonce, se včasih poleg rdečine in otekline pojavijo celo mehurji na koži, ki bolijo že na rahel dotik, pa tudi vročina, mrzlica in šibkost. Hude sončne opekline lahko vodijo celo v dehidracijo, šok in vročinsko kap. Le-ta je še posebno nevarna pri pretežkih ljudeh, pri tistih z nekaterimi kroničnimi boleznimi, povišanim krvnim tlakom, popuščanjem srca, težavami z ledvicami itd. ali pri tistih, ki na soncu brez zaščite zaspijo.«
Sonce je še posebno močno med 11. in 15. uro. »Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi ustrezno pokrivalo. To velja predvsem za dojenčke in plešaste moške. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po tretji uri popoldne.«
Pomoč
Kako pomagati opečeni koži? »Rahlo opečena koža si sama opomore v nekaj dneh, a le v primeru, če opečeni človek ne gre več na sonce. Ne pozabite tudi, da je opečena koža, ki se olupi, še posebej občutljiva za sonce, saj je zelo ranljiva. Opečeni ima občutek, da mu je koža pretesna.»
Za sončne opekline ni pravega zdravila. »Bolečo opečeno kožo lahko blažite s hladnimi obkladki, hladnimi kopelmi, hladilnim mazilom, gelom aloe vere itd. Če ima opečeni mehurje, naj obišče zdravnika. Prav tako, če se pojavijo vrtoglavica, mrzlica, vročina, krči, bruhanje ali zmedenost.«
Zaščita
Najprimernejša je zaščita s primernimi oblačili in pokrivali. »Pomembno je, da se ob sončnih dnevih primerno oblečemo – po možnosti v oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki naj bodo iz naravnih gosto tkanih materialov, glavo je treba zaščititi s pokrivalom s širokimi krajci (najmanj 10 cm), oči s sončnimi očali. Vsaj pol ure pred odhodom pa naj bi na odkrite dele telesa (obraz, uhlje, stranske dele vratu, dekolte, pri starejših moških plešasti del lasišča, hrbtišča rok, podlahti, goleni, če ste v krilcu ...) namazali z zadostno količino zaščitnega sredstva (2 mg na kvadratni cm), ki naj vsebuje zaščito pred UVA- in UVB-žarki, obenem pa naj bo tudi primerno glede na tip posameznikove kože – krema, mleko, olje ali gel.« Pravi, da sodobna zaščitna sredstva vsebujejo tudi antioksidante, ki v koži vsaj malo popravljajo napake, nastale tudi zaradi infrardečih žarkov in vidne svetlobe, za katere je vse bolj jasno, da imajo tudi škodljive učinke na kožo in razvoj nekaterih obolenj.
Sicer pa varovalno moč sredstev za sončenje, kot je znano, izražamo z zaščitnimi faktorji. »Višji je faktor, bolj varuje pred škodljivimi UVB-žarki. Ob tem je na embalaži vedno tudi oznaka glede dodatne ustrezne zaščite pred UVA-žarki.« Naša sogovornica svetuje uporabo zaščitnih sredstev z zaščitnim faktorjem najmanj 30.
Vitamin D in sonce
Zaradi nevarnosti razvoja kožnega raka, ki je v porastu, nas dermatologi neprestano in že več let opozarjajo, naj se izogibamo soncu vsaj med 11. in 15. uro.
»Velik odstotek prebivalcev v Sloveniji pa ima žal dokazano prenizke vrednosti vitamina D v svojem telesu. Le-ta je namreč izjemno pomemben pri ohranjanju zdravja. Preskrbljenost z vitaminom D je odvisna od sinteze vitamina v koži ter prehranskega vnosa živil živalskega izvora (ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki), precej manj ga je v rastlinskih živilih.«
Vitamin D, ki nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih sončnih žarkov, pa nastaja prav v kritičnih urah, tj. med 11. in 15. uro, ko je sevanje UVB-žarkov največje.
»Da bi ga dobili dovolj, zadošča že, če se med majem in oktobrom le vsak drugi dan po 15 minut sprehodite v omenjenih urah po soncu z odkritim obrazom in podlahtmi (ali nogami),« svetuje mag. Metka Adamič.
Toda pozor: v tem času koža ne sme biti namazana s kremo z zaščitnim faktorjem, ki je višji od osem, ker sicer sončni žarki ne morejo prodreti skoznjo.
»Vse leto pa uživajte tudi živila z več vitamina D. Treba je izpostaviti dejstvo, da na geografskem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni tolikšna, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogeno sintezo vitamina D.« Ker je vitamin D tako pomemben za ohranjanje zdravja, strokovnjaki v času med oktobrom in majem svetujejo tudi dodajanje vitamina D v obliki kapsul ali kapljic. »Še posebej je to pomembno za dojenčke, za ljudi, starejše od 50 let, za tiste, ki se zaradi verskih razlogov pokrivajo z oblačili, ter ne nazadnje za tiste, ki večino življenja živijo in delajo v zaprtih prostorih, za nepokretne, vezane na posteljo, ter za ljudi z določenimi obolenji. Pri tem samo spomnimo na nedavno epidemijo covida-19, ko je bilo nadomeščanje oziroma dodajanje vitamina D izjemno pomembno.«
POMEN VITAMINA D
Sogovornica še pojasni, zakaj je vitamin D pomemben in potreben:
- za presnovo kalcija in fosfata; skupaj dajeta kostem pa tudi zobem potrebno trdnost;
- za optimalno izločanje inzulina iz beta celic trebušne slinavke in zmanjšuje nastajanje diabetesa tipa 2;
- omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic;
- povečuje delovanje obrambnih celic, ki potem lažje napadejo in uničijo viruse in bakterije;
- blaži avtoimunske bolezni (artritis, multiplo sklerozo, revmatska obolenja itd.), saj umirja »vojsko« limfocitov, ki napadajo lastne celice, misleč, da gre za sovražne in telesu škodljive snovi;
- zmanjšuje tvorbo renina v ledvicah in s tem pojavnost visokega krvnega tlaka;
- zmanjšuje tudi nastajanje depresije in
- blaži epileptične napade.
ZNAKI ZA KOŽNEGA RAKA
- Rana na koži, ki se v treh tednih ne zaceli.
- Sprememba na koži (lisa, rana), ki srbi, žari, zbada, je prekrita s krasto ali krvavi.
- Katero koli pigmentno znamenje ali rjavo obarvana lisa, ki spremeni obliko, velikost, debelino ali sestavo, dobi negladke robove ali se začne pigment širiti naokoli kot črnilo po pivniku.
- Kožna sprememba, ki se veča in postaja na površju voščeno prosojna, obarvana, rjava, črna ali večbarvna.
