Je večerni čas najprimernejši za vadbo?
Zdravje
Da redna zmerna in živahna dnevna aerobna aktivnost izboljšuje srčno-presnovne dejavnike tveganja, je splošno znano, ni pa jasno, v katerem dnevnem času je njen učinek najboljši.
Avstralska raziskava je pokazala, da je zmerna in živahna aerobna fizična aktivnost zvečer (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje) povezana z najnižjim tveganjem za smrt zaradi katerega koli vzroka ali za bolezni srca in ožilja ali bolezni drobnih žil pri debelih ljudeh vključno pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Raziskovalci Univerze v Sidneyju v Avstraliji so analizirali podatke 29.836 prebivalcev s previsoko telesno težo, zbrane v podatkovni bazi britanske biobanke (UK Biobank) v letih od 2006 do 2010 (kriteriji: telesna masa večja kot 30, povprečna starost 62,2 leta, 53,2 odstotka žensk). Med njimi je bilo 2995 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Udeležence so razdelili v tri skupine: v prvi so bili tisti, ki so opravili več kot polovico dnevne aerobične aktivnosti zjutraj (med 6. in 12. uro), v drugi so vadili popoldne (med 12. in 18. uro), v tretji skupini pa zvečer (med 18. uro in polnočjo). Upoštevali so aktivnosti, ki so trajale več kot tri minute, z intenzivnostjo, ki je bila z uporabo akcelerometra označena kot lahka, srednje močna ali živahna. V referenčno skupino so uvrstili tiste, ki niso izvajali aerobnih aktivnosti vsak dan.
Povezavo med časom fizične aktivnosti in tveganjem za pojav smrti, bolezni srca in ožilja, kot je visok krvni tlak, in bolezni drobnih žil, kot so nevropatija, nefropatija in retinopatija, so spremljali pri vključenih v raziskavo v povprečju 7,9 leta. Kot so ugotovili, je bila smrtnost zaradi katere koli bolezni statistično najnižja v skupini, ki je izvajala zmerne do živahne aerobne aktivnosti zvečer, pri skupini diabetikov je bila celo nižja kot pri osebah v referenčni skupini. Smrtnost je bila nižja kot v referenčni skupini tudi pri drugih dveh skupinah, ki sta se gibali zjutraj in popoldne, vendar razlika ni bila tako izrazita. Skupina z večerno zmerno do živahno aerobno aktivnostjo je imela nižje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja in pojav bolezni drobnih žil kot referenčna skupina. Med osebami z debelostjo in sladkorno boleznijo je bila zmerna do živahna večerna aerobna aktivnost povezana z nižjim tveganjem za smrt, bolezni srca in ožilja ter bolezni drobnih žil.
Rezultati kažejo na dejstvo, da je za znižanje tveganja za smrt bolj kot dnevna količina aerobne aktivnosti pomemben čas, ko se ta izvaja, posebej večerni termin. Za večjo zanesljivost sedanjih trditev pa bo treba spremljati skupine zdravih ljudi daljše časovno obdobje.
