Konoplja – rastlina z več sto zdravilnimi učinkovinami
Konoplja, ki je bila desetletja prepovedana, se ob sodobnih dognanjih o njenih zdravilnih učinkovinah vrača v uporabo v številnih vejah medicine. Toda še vedno se je držijo stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire. Medicinska konoplja je v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, vendar zakon še vedno ni v celoti zaživel. Ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami pa se s konopljinimi pripravki oskrbujejo na ilegalnem črnem trgu.
Kako se znajti v vrtincu številnih informacij, ki sežejo od oznake »nevarna droga« do oznake »čudežno zdravilo«? O tem smo se pogovarjali s prim. Josipino Ano Červek, upokojeno onkologinjo. Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in paliativne ter podporne oskrbe je prejela najvišje državno priznanje. Že desetletje se poglobljeno ukvarja tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s konopljinimi pripravki. Ugotavlja, da je v Sloveniji v primerjavi z državami, ki imajo razvit zdravstveni sistem, uporaba pripravkov iz konoplje v uradni medicini zanemarljiva, hkrati pa je ilegalna uporaba konopljinih pripravkov v zdravstvene namene zelo razširjena.
Konopljini pripravki niso modna muha
Konoplja je najstarejše tradicionalno zdravilo. Obstajajo dokazi, da so jo uporabljali že pred pet tisoč leti, sodobna dognanja pa pojasnjujejo, zakaj je konoplja, ki je bila več desetletij prepovedana, tako iskana. V primerjavi s standardnimi zdravili ima pomembne posebnosti, saj je to rastlina z več sto aktivnimi učinkovinami in širokim spektrom učinkov na telo. Z opazovalnimi kliničnimi raziskavami so dokazane koristi tako pri zdravljenju simptomov kot pri izboljšanju kakovosti življenja, še posebej pri kroničnih bolnikih. Številne opravljene opazovalne klinične raziskave in njihove metaanalize pa potrjujejo in odkrivajo še nove terapevtske potenciale in pravila uporabe.
Tuje strokovne objave tudi kažejo, da se uporaba konoplje v mnogih vejah medicine hitro širi kot dopolnilno zdravilo za uspešnejše obvladovanje telesnih in psihičnih težav pri kroničnih boleznih, tudi rakavih: »Zdravilne učinkovine konoplje (kanabinoidi, terpeni, flavonoidi) predstavljajo ob ustreznih indikacijah pomembno dopolnilo k obstoječemu naboru klasičnih zdravil, povečajo zdravilno učinkovitost, zmanjšajo njihove neželene učinke in ugodno vplivajo na potek bolezni.« Ob teh navedbah prim. Josipina Ana Červek poudari, da je v medicini treba omogočiti dostop do kanabinoidov pod zdravniškim nadzorom vsem, ki bi jim lahko koristila, saj zdravilna učinkovitost konoplje ni več pod vprašajem.
Kaj je medicinska konoplja?
»Medicinska konoplja je integralni rastlinski pripravek konoplje. Njena pridelava, predelava in uporaba so strokovno kontrolirane, koncentracija in razmerje dominantnih in najbolj raziskanih kanabinoidov (THC in CBD) sta poznana in odgovarjata farmacevtskim standardom ter sta dostopna za uporabo le na zdravniški recept. Uporaba vseh njenih učinkovin je učinkovitejša kot uporaba posameznih kanabinoidov (izolatov), ker vsebuje ves spekter aktivnih spojin,« pojasni naša sogovornica. Številne objave kliničnih raziskav dokazujejo, da se v razvitih zdravstvenih sistemih uporaba konoplje v medicini povečuje; najbolj razširjena je v ZDA, Kanadi, Izraelu in Nemčiji, povečuje se tudi v naših sosednjih državah.
Sicer pa se kanabinoidi po strokovnih smernicah v medicini uporabljajo kot dopolnilo k uveljavljenim zdravilom pri bolnikih s težje obvladljivimi simptomi oziroma kot dopolnilo standardne terapije, če ta ne daje pričakovanih rezultatov. »Posameznemu bolniku prilagojen individualni zdravilni odmerek določimo s postopnim višanjem odmerka kanabinoida do želenega zdravilnega učinka (titracija). Optimalen odmerek je tisti, pri katerem so neželeni učinki še sprejemljivi, ne motijo dnevne aktivnosti, objektivni in subjektivni kazalniki učinkovitosti zdravljenja pa so pozitivni.«
Čeprav je medicinska konoplja v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, prim. Josipina Ana Červek ugotavlja, da je še veliko vidikov neurejenih, zato zakonodaja še ni mogla v celoti zaživeti. Konoplje se še vedno drži stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire vključno z nesmiselnimi birokratskimi postopki. Med drugim opozori, da brez prometnega dovoljenja in zagotovljene oskrbe lekarn s konopljinimi zdravili ne moremo govoriti o nemotenem izvajanju zdravljenja.
Razlika med THC in CBD
V povezavi s konopljo se najpogosteje slišita kratici THC in CBD. Kaj točno pomenita in kakšna je razlika med njima? »V konoplji je več kot 140 kanabinoidov, med njimi sta dominantna in najbolj raziskana D9-tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBD). Kanabinoidi hkrati blažijo več simptomov kroničnih bolezni, tako telesnih kot psihičnih.« Kanabinoid THC deluje na receptorje v določenih možganskih centrih (za spomin, koncentracijo, bolečino). Njegovi učinki so blaženje bolečine, slabosti in siljenja na bruhanje; povečuje apetit, uravnava motnje spanja. Je psihoaktivni kanabinoid, ki povzroča omamo (občutek zadetosti). Kanabinoid CBD ima nekatere enake učinke kot THC, vendar nima psihoaktivnih učinkov (celo zmanjšuje negativne psihoaktivne učinke THC), torej ne povzroča omame in lajša občutke strahu in vznemirjenosti ter uravnava vnetni odziv imunskega sistema.
V nasprotju z zelo majhno uporabo sicer legalizirane medicinske konoplje pa je uporaba ilegalnih konopljinih pripravkov za zdravljenje oziroma lajšanje bolečin ali drugih zdravstvenih težav zelo razširjena tako med splošno populacijo kot tudi med bolniki (še zlasti onkološkimi). Pa tudi med starejšimi, ki si z omenjenimi pripravki pomagajo pri različnih mišično-skeletnih bolečinah, tesnobnosti, nespečnosti, pri izgubi telesne teže, težji koncentraciji in podobnih tegobah. Marsikdo bi si želel o svojih večinoma pozitivnih izkušnjah pri pomoči s konopljinimi pripravki pogovoriti tudi z zdravnikom, toda kot kaže raziskava pri onkoloških pacientih, kar 66 odstotkov odgovorov navaja »pričakovano odklonilnost zdravnika«.
Kako naprej?
Prim. Josipina Ana Červek meni, da bi potrebovali sodobne smernice za klinično prakso, ki poleg informacij za zdravnike, komu in kako naj predpišejo konopljine pripravke, nudijo tudi pravno kritje. Slovenski zdravniki so ob morebitnem predpisovanju konoplje namreč pravno izpostavljeni. Potrebna bi bila seveda tudi izobraževanje in informiranje zdravnikov, saj uspešno in varno zdravljenje s konopljo zahteva dodatna znanja v primerjavi z obstoječimi zdravili. Za redno dostopnost pa je nujno urediti sisteme uvoza oziroma pridelave in proizvodnje kot tudi skladiščenja in distribucije. Predvsem pa poudari: »Predpisovanje bi bilo treba urediti s pravnega, logističnega in finančnega vidika, poskrbeti za kontinuirano dopolnjevanje novih dognanj, zagotoviti financiranje raziskovanja in izmenjave znanja in izkušenj s tujino, z državami z razvitim zdravstvenim sistemom.« Vsi ti vidiki so med seboj prepleteni in narekujejo sodelovanje veliko različnih deležnikov tako znotraj državnih organov in organizacij kot znotraj stroke. V prav vseh državah in sistemih, kjer so bili pri vpeljevanju konoplje uspešni, so bile ustanovljene državne in strokovne organizacije oziroma uradi, ki so koordinirali vse potrebne korake. Na voljo je torej dovolj informacij in zgledov za uspešno ureditev vseh vidikov tega področja.
Previdnost pri ilegalnih pripravkih
Prim. Josipina Ana Červek pojasni, da iz rastline lahko dobimo različne pripravke z različno vsebnostjo zdravilnih učinkovin in za različne poti vnosa: od suhe rastline za vdihovanje (vaporizacijo), čaja, smole, kapljic, pršila, mazila pa vse do svečk za rektalno in vaginalno uporabo. Ker pa veliko bolnikov uporablja pripravke s črnega (sivega) trga, sogovornica opozarja na izjemno previdnost: »Veliko teh pripravkov vsebuje onesnaževala, kot so razna topila, težke kovine, pesticidi, plesni ... Poleg kakovosti tudi vsebnost zdravilnih učinkovin v ilegalnih pripravkih ni poznana oziroma ni ugotovljena, kar lahko vodi v neuspešno zdravljenje in celo v zastrupitve.«
