Zahteve in pričakovanja o dolgotrajni oskrbi
Zdusove strani
Po dolgih letih usklajevanj je bil končno vzpostavljen tretji temeljni steber socialne varnosti, poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja še sistem dolgotrajne oskrbe (DO) s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi avgusta 2023. Zavarovanje za DO je obvezno, izvaja pa se kot javna služba, izključno v okviru javne mreže.
Povzemamo pričakovanja, zahteve in stališča Zveze društev upokojencev Slovenije do ureditve dolgotrajne oskrbe v prihodnje.
- Zagotovljeni morata biti enaka dostopnost do koriščenja storitev in enaka kakovost storitev po načelih solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije vsem upravičencem glede na njihove potrebe.
- Zavzemamo se za ureditev, po kateri bodo storitve dolgotrajne oskrbe (formalne in neformalne) dostopne upravičencem na njihovem domu, v institucionalni obliki pa le, če ni možnosti oziroma pogojev za oskrbo na domu. Zavzemamo se tudi za racionalno organizacijo mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe, v katero morajo biti vključeni tudi prostovoljci, priučeni in posebej usposobljeni negovalci in predvsem svojci.
- Pričakujemo, da upravičenci do DO svobodno izbirajo ter se odločajo o tem, kje in s kom bodo živeli, da imajo ključno vlogo pri izbiri načina koriščenja pravic do dolgotrajne oskrbe in izvajanja storitev.
- Finančna vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe ne more biti na ramenih ljudi, saj gre za posebno vejo socialne varnosti, kjer pa veljajo načela solidarnosti. Odločno se zavzemamo za takšno dolgotrajno oskrbo, ki bo celovita, dostopna vsem, ki so je potrebni, solidarnostna, finančno vzdržna in uporabnikom kar se da prijazna.
- Zahtevamo, da se v ZDOsk-1 odpravi določba, da upokojenci plačujejo enoodstotni prispevek iz neto pokojnin, ki bo začel veljati leta 2025. Določba je protiustavna, saj so upokojenci v neenakopravnem položaju z drugimi plačniki, ki odvajajo prispevek iz BOD, in to ne pomeni znižanja plač zaposlenih. Vsi prispevki za socialno varnost v Sloveniji se plačujejo iz bruto plač in bruto nadomestil plače (3. člen zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV). Višina odmerjenih pokojnin temelji namreč na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj praviloma ne pomenijo znižanja neto plač. Če bi bile pokojnine obrutene, bi bil predlog možen, tako pa pomeni bistveno sistemsko spremembo določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki natančno določa kriterije za izračun neto pokojnin, ki jih je mogoče znižati le za odmerni odstotek od neto pokojninske osnove. Upokojenci bi bili v primerjavi z delavci v neenakopravnem položaju, saj se novi prispevek pri delavcih običajno ne odrazi v znižanju plač. Zahtevamo, da se ta določba zakona spremeni še pred začetkom leta 2025, in sicer tako, da prispevek za obvezno zavarovanje za DO za upokojence plača Zpiz, tako kot za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pokojnine se s tem ne bi znižale. Zahtevo utemeljujemo tudi s tem, da upokojenci prispevamo sredstva v državni proračun prek sistema dohodnine. Po podatkih Fursa so bili v letu 2022 zavezanci za dohodnino vsi upokojenci z mesečno pokojnino v višini 1.324 evrov in več. Dohodnina pa je dohodek državnega proračuna. Ne glede na to, da je zavarovanje za DO obvezno, morajo upokojenci sami plačati že strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu v instituciji, ker to ni pravica iz zakona.
- Treba je jasno razmejiti področja zdravstvene dejavnosti od področja dolgotrajne oskrbe, prav tako tudi področje zdravstvenega zavarovanja od zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Oskrba je lahko integrirana, vendar mora biti meja med zdravstveno nego in dolgotrajno oskrbo jasna tako z vidika pravic kot tudi z vidika financiranja.
- Pričakujemo, da bo zagotovljen kader, ki bo izvajal storitve dolgotrajne oskrbe na domu, kar zahteva takojšnjo uvedbo novega izobraževalnega programa, ki bo vključeval znanja s področja osnovne nege in sociale.
- V zvezi s pomanjkanjem kadrov za izvajanje storitev DO predlagamo, da najprej izkoristimo možnosti za vključitev domačih ljudi, šele nato tujcev (stroški pridobivanja delavcev iz tujine, neznanje jezika in težko sporazumevanje z oskrbovanci, druge kulturne navade, empatija …), zato zahtevamo:
* da se obvezno opredeli vključitev upokojencev v izvajanje dolgotrajne oskrbe in se jim omogoči status oskrbovalca, saj to delo opravljajo že zdaj;
* da se obvezno opredeli delo prostovoljcev iz programa Starejši za starejše. Prostovoljcev tega programa je približno 3500. V letu 2023 je bilo na terenu aktivnih okoli 3000 prostovoljcev, opravili so 784.000 ur prostovoljnega dela. To pomeni, da prostovoljci iz programa Starejši za starejše opravijo skupaj z družinskimi člani kar 70 odstotkov vsega dela v Sloveniji pri skrbi za obnemogle in osamljene.
- Opravljanje storitev DO je treba primerno plačati, urediti pogoje dela, izvajati aktivnosti za etično promocijo poklica ter tudi spodbujanje, subvencioniranje in štipendiranje poklica. Kakovostne storitve lahko zagotovimo samo z ustrezno izobraženim in primerno plačanim kadrom, ki mora imeti empatijo do starejših. V letu 2022 je MZ sprejelo novo poklicno kvalifikacijo za poklic negovalec in negovalka v socialnem skrbstvu. Treba je nujno izvesti anketo, kdo bi to želel delati, in začeti izobraževanje. V državah EU večinoma opravljajo to delo prišleki, v Sloveniji pa še nismo socialno dozoreli, da bi to izvajali tujci, kar je še dodatna zadrega.
- Podpiramo prizadevanja Sindikata upokojencev Slovenije, da bi morala biti pristojnost za pomoč na domu kot za dolgotrajno oskrbo na domu na državi, ne pa na lokalnih skupnostih. Poleg cenovne dostopnosti je razvitost storitev dolgotrajne oskrbe na domu različna po občinah, prav tako razpoložljivost kadra. Navedeno pomeni diskriminacijo uporabnikov storitev. Dejstvo pa je, da je lokalna skupnost tista, kjer so najbolj prepoznane potrebe prebivalk in prebivalcev. Med izzivi, s katerimi se srečujejo lokalne skupnosti, je tudi dejstvo, da številne majhne občine težko izvajajo vse zakonsko določene naloge, obenem pa je problematično, da se pri povprečnini, ki je temeljni vir dohodka občin, ne upošteva utež oziroma koeficient staranja družbe. Občine, kjer je delež starejšega prebivalstva večji, so že danes pred velikimi izzivi, a povprečnine omenjenemu ne sledijo. Glede na veliko število majhnih občin, kjer je v upravi zaposlenih zelo malo ljudi, je načelo v zakonu, da bo dolgotrajna oskrba enako dostopna vsem upravičencem, vprašljivo. Ker pa bi bilo nedopustno dovoliti diskriminacije starejših, glede na to, v kakšni občini živijo, je treba poiskati rešitve v združevanju izvajanja nalog za več občin. Cena prispevka za pomoč na domu po občinah se mora poenotiti, lokalnim skupnostim, ki bodo nosilke dolgotrajne oskrbe na domu in še naprej pomoči na domu, je treba zagotoviti finančne vire in potrebno infrastrukturo.
- Treba je preprečiti, da se bo javni denar za izvajanje javnih storitev, ki so pravica iz zavarovanja za DO, stekal v žepe zasebnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
Vabljeni na Dneve medgeneracijskega sožitja
V času Tednov vseživljenjskega učenja in Tednov ljubiteljske kulture bodo 12. in 13. junija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekali četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je dogodek, s katerim promoviramo pozitivno podobo staranja, odpravljamo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujamo vključenost in sožitje generacij.
Na slavnostnem odprtju, ki bo v sredo, 12. junija, ob 10. uri, bosta udeležence poleg Zdenke Jan, predsednice Zdusa, nagovorila tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora RS (po videopovezavi). V kulturnem programu bodo nastopili Ribniški fantje DU Ribnica na Pohorju, dramsko-pevska skupina Zarja DU Ajdovščina in OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter folklorna skupina DU Naklo.
S programom, ki so ga pripravili tako predstavniki starejše kot mlajše generacije, iščemo poti za razreševanje najaktualnejših družbenih izzivov. S spodbujanjem razvoja rokodelstva in urjenja rokodelskih veščin članic in članov društev upokojencev pa dajemo pomemben prispevek k prenosu teh spretnosti na mlajše generacije in negovanju kulturne dediščine. Dogodek bo letos potekal tudi v znamenju 20. obletnice delovanja programa Starejši za starejše (slavnostni dogodek bo potekal v četrtek), poleg kulturne prireditve in razstave ob jubileju bo izšel še zbornik o izvajanju tega pomembnega samopomočnega programa.
Na dvodnevni prireditvi se bodo predstavila še nekatera podjetja ter ministrstva, zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic, s katerim se bodo obiskovalci pogovorili o morebitnih kršitvah pravic, s katerimi se soočajo. Naj še omenimo, da bo v sredo potekalo državno srečanje upokojenskih pevskih zborov, v četrtek dopoldne bodo Urice poezije, popoldne pa posvet na zelo aktualno temo socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Zagotovo bo prava paša za oči – kot vedno do zdaj – razstava rokodelk in rokodelcev društev upokojencev, od fotografskih in likovnih do ročnih del.
Č. K.
