Iskanje rešitev za upočasnitev procesov staranja

junij '24

Aktualno 

Netopirji imajo protein, ki zavira staranje. (Foto: Tea Knapič)

Znanstveniki že leta iščejo možne ukrepe za upočasnitev staranja. Med drugim so ugotovili, da imajo netopirji protein, ki bi utegnil zavreti te procese.

Večina ljudi netopirjev (v Sloveniji jih živi 30 vrst in so največji red sesalcev na slovenskem ozemlju) sploh še ni videla, zato s(m)o posledično do njih bolj zadržani. Nekateri so prepričani, da je v t. i. zahodnem svetu vzrok povezovanja netopirjev in vampirjev le domišljija. Na vzhodu pa je povsem drugače, saj jih mnogo bolj cenijo. Na primer na Kitajskem je beseda za netopirja in dobro srečo enaka. Obstaja celo tradicionalni talisman, kjer pet netopirjev z razširjenimi perutmi objema drevo življenja in predstavljajo zdravje, premožnost, srečo, dolgoživost in mirno smrt. Zato niti najmanj ne preseneča, da se z netopirji neprimerno bolj kot na zahodu ukvarjajo prav na vzhodu. V znanstveni reviji Cell pa so objavili študijo ekipe s singapurskega inštituta Duke-NUS Medical School, ki je požela veliko zanimanja. Bistvo raziskave je namreč odkritje, da imajo prav netopirji protein, ki bi utegnil upočasniti proces staranja, hkrati pa omogočiti izdelavo zdravil proti različnim virusom in tudi vnetjem. Prvi odzivi iz znanstvenih krogov so optimistični.

Še ena raziskava pa je vlila dodatni optimizem. Nekateri znanstveniki so prepričani, da resveratrol, snov iz lupine rdečega grozdja in drugega sadja, ki velja za enega najmočnejših antioksidantov, prav tako upočasnjuje staranje oziroma ohranja zdravje ljudi, tudi ko ostarijo. Po besedah prof. Zhouja Zhongjuna s hongkonške univerze so bile tiste zdrave miši, ki so jih hranili s koncentriranim resveratrolom, precej bolj zdrave od miši, ki ga niso prejemale. »V resnici nam je pri miših uspelo odložiti začetek staranja in podaljšati obseg zdravega življenjskega obdobja,« je Zhou pojasnil rezultate. Poleg tega so miši, ki so jih krmili z resveratrolom, v njihovih poskusih živele za tretjino dalj časa kot tiste, ki ga niso prejemale. Preden pa lahko ta spoznanja uporabimo tudi pri človeku, bo treba opraviti še precej raziskav.

D. V.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media