Digitalno ni vedno enostavno

julij '24

 Z digitalizacijo se hočeš nočeš srečujemo tudi starejši, ki nam informacijska tehnologija ni tako blizu, kot je mladim. Vemo, da so se med generacijami današnjih šestdeset-, sedemdesetletnikov in še starejših nekateri z digitalizacijo seznanili že v času zaposlitve. Tako tem novostim bolj ali manj uspešno sledijo tudi po upokojitvi. Še vedno pa je precej starejših, ki nimajo dostopa – tudi zaradi visokih cen – do računalnika, pametnega telefona, tablice in interneta, zato so odrinjeni na družbeno obrobje, kar bi nas moralo resno skrbeti.

Kako pa se starejši z digitalizacijo storitev srečujemo v zdravstvu, socialnem varstvu, sodstvu in bančništvu? Na ta vprašanja je skušala najti odgovore novinarska študijska skupina pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Njihova prva ugotovitev se glasi: zelo dobrodošla je potrpežljiva pomoč otrok in še posebej vnukov.

Pogosto se zgodi, da nam digitalizacija še dodatno zapleta življenje, namesto da bi nam ga lajšala. Na primer v zdravstvu. Redki obvladajo dostop do portala Zvem ali do portala v lokalnem zdravstvenem domu. Sploh ker ima domala vsak javni ali zasebni zdravstveni zavod svoj program za povezavo, ki je po možnosti še zapleten. Zato ni čudno, da se marsikateri težko ali pa sploh ne zmorejo povezati s svojim osebnim zdravnikom, če ga seveda imajo. Težave jim povzročajo tudi elektronske napotnice in izvidi. To, da bi jim osebje v belem in modrem pomagalo pri digitalizaciji, pa je – razen vse pohvale vrednih izjem – bolj misija nemogoče. Digitalizacijo neredko preklinjajo tudi sami, programi so še zanje nemogoči.

Centri za socialno delo

Izkušnje in izzive digitalizacije na centrih za socialno delo (CSD) je Karolini Jarc posredovala magistra Klavdija Nagode Celarc, višja svetovalka na CSD Vrhnika. »Naš center v glavnem deluje v živo, kar pomeni, da imamo neposreden stik s stranko. K temu težimo tudi tedaj, ko se na nas uporabniki obračajo po telefonu ali e-pošti.« Ljudem v stiski ponudijo čimprejšnji termin osebnega razgovora s strokovnim delavcem. »S seboj lahko pripeljejo tudi zaupno osebo, s katero imajo vzpostavljen zaupen odnos in jim je v pomoč pri njihovih stiskah.« Sogovornica nam pove, da so stiki po telefonu ali s pomočjo elektronske pošte bolj poizvedovalne narave: kadar oseba potrebuje kratke in splošne informacije, na primer, kdaj je izplačilo denarnih pomoči, kdaj naj odda vlogo, kje jo prejme, katera dokazila je treba priložiti k vlogi itd. Res pa je, da se v zadnjem desetletju pojavlja tudi digitalna komunikacija. »Opažamo, da je ta način sporazumevanja značilen predvsem za mlajše.« Na ta način lahko uporabniki dobijo kratka zakonska pojasnila, dostop do vlog, termine razgovorov, splošno znane datume izplačil socialnih transferjev, sprejem in potrebne dopolnitve vlog prek digitalnega potrdila. »Vse krizne situacije posameznika in njegove družine pa je treba urejati osebno z razgovorom. Le tako lahko strokovno in ustvarjalno prispevamo k rešitvi.«

Vloga za sprejem v DSO

Jasna Zupančič opisuje, kako je 85-letni mami pomagala pripraviti in oddati vlogo za sprejem v dom starejših občanov (DSO). »Najprej sem odprla spletno stran DSO, kjer sem našla vse napotke in obrazce za sprejem v dom. Treba je bilo izpolniti in oddati prošnjo za sprejem, mnenje o zdravstvenem stanju prosilca, ki ga izpolni izbrani osebni zdravnik, ter izjavo o (do)plačilu.« Prošnjo je nato osebno odnesla v dom, lahko pa bi jo oddala tudi po e-pošti ali navadni pošti. »Prošnjo je v nekaj dneh obravnavala komisija za sprejeme, premestitve in odpuste in me obvestila, da je prošnja popolna.« Mamo so uvrstili v čakalno vrsto. »Z mojim znanjem računalništva sta bila izpolnjevanje in oddaja vloge za sprejem v dom dokaj enostavna,« pove Jasna. Zaveda pa se, da mnogi starejši – podobno kot njena mama – tega ne bi zmogli sami. »Tisti, ki nimajo pomoči, so v veliko slabšem položaju. In to ni prav!«

Mobilno bančno poslovanje

O tem, kaj se dogaja s starejšimi generacijami ob čedalje bolj digitaliziranem bančnem poslovanju, se je Janja Pavlin Dvoršak pogovarjala z Mojco Strojan z oddelka NLB Komuniciranje v Ljubljani. »V banki opažamo, da so starejši uporabniki sprejeli sodobne načine poslovanja, kot je mobilna banka. V zadnjem letu se je število starejših uporabnikov Klika povečalo za petino. Uporabljajo ga lahko tako s pomočjo osebnega računalnika kot tablice ali pametnega telefona. Vse storitve z banko opravijo, ko in kjer jim ustreza, tudi od doma ob 6. uri zjutraj, brez dodatnih poti in čakanja v vrsti.«

Z NLB-jevo mobilno poslovalnico Banka&Go (banka na kolesih, ki obiskuje manjše kraje) želijo približati sodobne načine poslovanja starejšim po vsej Sloveniji. »Starejši so na začetku zadržani ter potrebujejo malo več pomoči, ki jo dobijo v poslovalnicah, na organiziranih delavnicah ali z videoposnetki na naši spletni strani. Ko to usvojijo, pa digitalno banko uspešno uporabljajo za plačila, prenose med računi, pregled stanja, promet na računu itd.« Strankam želijo olajšati prehod v digitalno dobo z delavnicami. »S pomočjo našega Kontaktnega centra 24/7 organiziramo praktične delavnice, kot so Varno poslovanje na internetu in Uporaba mobilne banke – NLB Klik. Udeležilo se jih je veliko posameznikov, kar kaže na veliko zanimanje in potrebo po takšnem izobraževanju.« Udeleženci na teh delavnicah pridobijo znanje in veščine za samostojno in varno uporabo digitalnih bančnih storitev, aktivacijo aplikacij in reševanje morebitnih težav pri uporabi NLB Klika in NLB Pay-a, katerega storitve se vse več uporabljajo. »Število uporabnikov v oktobru 2022 se je z dobrih 370.000 povečalo na nekaj več kot 500.000 v letu 2023. Transakcije, opravljene v letu 2022, so z 238.700 narasle na 1.716.700 v letu 2023. Za naprej pripravljamo nove vsebine, namenjene starejšim, ki so že vešči osnov digitalne uporabe, skupaj s partnerskimi organizacijami pa bomo ponovili tudi delavnice z digitalnimi osnovami,« pojasni Mojca Strojan.

Digitalizacija v sodstvu

Tatjani Dobnikar je pri iskanju odgovorov na vprašanja o digitalizaciji v sodstvu pomagal pravosodni svetnik mag. Jaša Vrabec, vodja službe za odnose z javnostmi pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. »Sodstvo je v posameznih vrstah postopkov že povsem digitalizirano. Med njimi so zemljiška knjiga in postopki zaradi insolventnosti (plačilne nesposobnosti) ter izvršba na podlagi verodostojne listine. V drugih postopkih se dokončanje informatizacije na področju elektronskega vlaganja, vročanja in poslovanja predvideva do konca leta 2024.« Za določene postopke na sodišču je zagotovljena pomoč prek t. i. help deska, kjer je poleg vrste navodil objavljen elektronski naslov za tehnično pomoč (telefonske številke ni). »Za izvedbo e-opravil se je treba prijaviti z ustreznim digitalnim potrdilom, nato je potrebnih še nekaj korakov za registracijo, kar vključuje tudi geslo. Vendar je to bolj namenjeno profesionalnim uporabnikom, kot so advokati, notarji in pravne osebe.«

Navadni državljani v večini primerov uporabljajo le storitev vpogleda v zemljiško knjigo (eZK), kjer so leta 2022 sistem nadgradili zaradi uskladitve z novelo stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) in zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETI-1). »Za vpogled v e-ZK ne potrebujemo digitalnega potrdila, le elektronski naslov. Ko se prebijemo skozi postopek in prejmemo na svoj elektronski naslov geslo, si lahko ogledamo podatke o nepremičnini, ki nas zanima. Državljani, ki tega ne obvladajo, lahko dobijo podatke na okrajnem sodišču, kjer lahko tudi osebno uredijo vpis svoje nepremičnine v e-ZK ali pa zahtevajo overjen izpisek iz nje. Digitalizacija zemljiške knjige je pospešila postopek vpisa, ki zdaj traja le nekaj dni.« Sodišče se tudi sicer trudi, da bi sodstvo približali državljanom. »Tako je nastala spletna stran nasodiscu.si. Tukaj so v razumljivem jeziku in na uporabniku prijazen način objavljeni opisi vseh sodnih postopkov. Na spletni strani lahko preberemo, kako začeti pravdni postopek (pisno ali osebno), kako je z dedovanjem, kako napisati oporoko, da bo veljavna, in še druge vsebine iz različnih sodnih postopkov. Pripravili so tudi vrsto animacij o sodnih postopkih v več jezikih, tudi v znakovnem.« 

Digitalizirana bela tehnika

Čare in pasti digitalizacije gospodinjskih aparatov je ob nakupu novega gospodinjskega stroja odkrivala Lidija Jelovac. »Če nam je še do nedavnega dobro služil starodoben pomivalni stroj, bomo ob nakupu novega zelo presenečeni nad številnimi in do zdaj nepoznanimi funkcijami. Očarani bomo nad tem, kaj vse stroj zmore, obenem pa bomo postavljeni pred skrb vzbujajoče dejstvo, da je upravljanje takega stroja precej zapleteno. Nobenih gumbov ne opazimo, samo prikazovalnik funkcij imamo na voljo. Vse deluje na dotik in na kombinacijo ali število dotikov,« ugotavlja. Zavedati se moramo, da smo od tistega trenutka, ko stroj odpeljemo iz trgovine, prepuščeni samim sebi. »Sami moramo poiskati vodovodarja, da nam stroj priklopi. Ker gre za zelo napredno elektroniko, bomo najverjetneje primorani poklicati še serviserja, da stroj spravi v tek. Kako naprej, kako se seznaniti s funkcijami in nastavitvami? Navodila so sicer na internetu, kar pa je problem za tiste, ki nimajo računalnika niti interneta, da bi navodila prebrali in si jih morda celo natisnili.« S strojem se lahko povežemo tudi s telefonom, ki nam prek posebne aplikacije omogoča veliko nastavitev, ki jih pravzaprav ne potrebujemo ali pa zelo zelo redko. V bistvu nas samo zmedejo. Stroj lahko upravljamo iz zelo oddaljenih krajev, na primer iz tujine. Telefon nas opozori na morebitne napake v delovanju in nam tako pomaga, da serviserju lažje razložimo, za katero težavo gre. »Če se zmotimo pri nastavitvah, nam navodila na internetu ne pomagajo prav dosti. Čeprav s strojem ni nič narobe, moramo poklicati serviserja, da ponovno vzpostavi red v nastavitvah. Podobne težave bomo imeli tudi s hladilniki, zamrzovalniki, pralnimi stroji, da ne omenjamo pametnih telefonov in še česa. Preveč funkcij in premalo gumbov za starejšo generacijo!«

Tegobe televizijske digitalizacije

Ko se je Tatjana Rodošek po daljši uporabi starega televizijskega aparata odločila za posodobitev, se je znašla pred zahtevnim projektom nakupa in nastavitve novega. »Na računalniku berem nasvete, kako izbrati pravi TV aparat. Različne vrste in velikosti zaslona imajo svoje prednosti in slabosti tako za oči kot za denarnico. Nasveti so tudi za dodatno opremo, kot so komplet za hišni kino in zvočniki. Podatkov in nasvetov, kako izbrati zase pravega in najboljšega, ne manjka, a sem po pregledu vseh informacij samo še bolj negotova. Le kaj naj kupim? Zavrtim telefon in pokličem sorodnika, računalničarja, ki je velik ljubitelj sodobne tehnologije. Predlaga mi določen tip TV aparata, zaupam njegovi izbiri in opravim nakup pri najugodnejšem ponudniku.« Ko je televizor doma, se začnejo nove težave. »Upravljalnik SMART BOXA mojega dosedanjega operaterja moram povezati z novim televizorjem. Spet sem pred računalnikom in se ubadam z navodili za nastavitev. Zvesto sledim navodilom računalnika, a ko na koncu potrdim zadnji ukaz ter ponovno vključim televizor, ni signala. Ponovim vajo, vse še enkrat od začetka, spet brez uspeha. Očitno sem ga nekje polomila. Vidim, da mi ne bo uspelo in ponovno prosim sorodnika za pomoč. Ta hitro in brez težav usposobi vse nastavitve, mi v naglici pokaže osnovne operacije in se poslovi. Jaz pa ostajam v strahu: kaj bo, če se kje na daljincu zatipkam in ostanem brez rešitve?«

Rojeni v digitalni svet

Razlike v dojemanju digitalnega sveta med starejšimi in najmlajšimi generacijami nam ponazori zgodba, v kateri nastopata v tem tisočletju rojeni vnuk in njegova babica, zakoreninjena v analognem času. Pripoveduje jo Pavla Rapoša Tajnšek. Potem ko sta nekega deževnega dne babica in vnuk »obdelala« zavidljivo število slikanic, pesmi in ugank za otroke, si je mali Jaka zaželel, da bi si pogledal še risanko na računalniku. «Joj, ne bo šlo,« se je vznemirila babica. »Tvoji starši me še niso naučili, kako vstopiš v vaš novi računalnik.« A se nadobudnež, ki je nedolgo nazaj praznoval drugi rojstni dan, ni vdal. »Bom pokazal!« je dejal in stekel k računalniku, babica pa za njim. V dvomu je sedla pred novo digitalno napravo in že jo je droben glasek spodbujal k akciji: »Tu, babi, tu!« Mali prstek je kazal, kje je ta »tukaj«. Po vnučkovih »tu, tu navodilih« je babica pritisnila še drugič, tretjič, dokler se računalnik ni prijazno odzval. Dveletni malček se je posvetil risanki, babica pa je otožno premišljevala: »Sem pa res že zrela za odpis, ko me takole prekosi še včerajšnji dojenček!« Mamica tega »napol še dojenčka«, ki je ob njenem prihodu domov sladko spal, se z odpisom ni strinjala. No, vsaj ne povsem. »Saj vendar veš, babi, kako zbrano Jaka opazuje in si marsikaj zapomni. Sploh pa se današnji otroci ne bojijo računalnika, tako kot se ga ti. Poskusi se znebiti tega strahu!« Z drugimi besedami, ne bodi no tak analogni fosil, draga babi.

Epilog? Jaka, zdaj že šestošolec, se je doslej srečno izognil škodljivemu pretiravanju z digitalizacijo. V svojem življenjskem okolju najde toliko drugih izzivov, da sta računalnik in pametni telefon na stranskem tiru. To pa seveda ne pomeni, da ju ne bi znal skupaj z internetom koristno in učinkovito uporabljati pri uresničevanju svojih zamisli, na primer pri popravilu in obnovi starega traktorja. Babica se digitalizaciji še vedno raje izogne, dokler je mogoče. Tako ji še ni uspelo digitalizirati niti plačevanja položnic niti dostopa do zdravnika. Uživa pa v pomoči (in tudi potuhi) razumevajočih vnukov, h katerim se zateče pri težavah.

Novinarski krožek SUTŽO Ljubljana, fotografije: Shutterstock