Gremo na rajžo
Anketa
Kam se radi odpravite na krajši izlet ali na daljše počitnice?
Mojca Ožir, kmečka upokojenka, Dobrič pri Polzeli: »Le redkokdaj sem šla na izlet, nikoli na počitnice, za to ni bilo ne časa ne denarja. Morje sem prvič in zadnjič videla leta 1976, ko so me v okviru akcije Novega tednika in Radia Celje izžrebali za brezplačni dvodnevni izlet članic društev kmečkih žena. Z možem sva šla včasih na Kope nabirat zdravilna zelišča. Odkar je mož umrl, sem najraje doma.«
Sabina Curk, ekonomska tehnica, Ljubljana: »Živim v centru Ljubljane, zato rada hodim v naravo, vsaj na sprehod na Rožnik ali v Tivoli. Občasno s prijateljicami odidemo na enodnevni pohodniški izlet. Prav tako je prijeten obisk muzeja, koncerta ali razstave, tudi v zamejstvu. Sem ter tja poskrbim za zanimivo pustolovščino z vnuki. Peljemo se z vlakom ali po Ljubljanici z ladjico. Potem pa pride čas za daljše počitnice ob morju ali v gorah.«
Zlata Fon, samostojna delavka v kulturi, Ljubljana: »S partnerjem se pogosto odpraviva na enodnevni izlet v naravo. Opremljena s pohodniškimi čevlji, nahrbtnikom s popotniško malico in izvirsko vodo ter s palicami za nordijsko hojo rada odkrivava skrite kotičke. Predvsem občudujem slapove. Sem strastna nabiralka divje hrane, zdravilnih zelišč in gob. Izlete povezujeva z obiskom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, predvsem gradov in graščin. Narava navdihuje in krepi telo in duha.«
Alojz Roršek, kmet, Stari Grad pri Makolah: »Imamo 30 hektarov hribovske zemlje, zato je naša osnovna dejavnost živinoreja. Tridesetglava goveja čreda je skoraj vse leto zunaj. Kmetija nas ne ovira, da ne bi šli na dopust ali na izlete. Ko so bili otroci mlajši, so doma v naši odsotnosti vse postorili moji starši, zdaj se z odraslimi otroki dogovarjamo, kdaj bi kdo kam šel, in poskrbimo, da bo delo opravljeno. Na dopustu ali izletu z ženo popolnoma odklopiva skrb za kmetijo. Bodo že poklicali, če bo kaj posebnega.«
Lila Majzelj, učenka, 11 let, Ljubljana Šentvid: »Na enodnevni izlet se najraje odpravimo na Dobovec, hrib nad Trbovljami, kjer imamo vikend. V jeseni v gozdu z babi nabiramo gobe in kostanj, ki ga nato zunaj pečemo. V bližnji obori bivajo jeleni, ki jih hranimo s posušenim kruhom. Z bratom Vitanom in sestro Mimo se igramo skrivalnice, delamo hodulje in se podimo po travniku s psičko Marlo. Babici včasih pomagam peči piškote in štrudelj. Počitnice najraje preživljamo na otoku Hvaru ali v Vrsarju.«
Amalija Ivančič, upokojenka, Škofljica: »V času Jugoslavije smo si enkrat letno privoščili počitnice v sindikalnih prikolicah, večinoma ob morju. S seboj smo pritovorili zaloge hrane in pijače za vse dni. Danes iščemo cenovno ugodne počitnice. Zaradi zdravja se zunaj sezone večkrat odpravim v Slovensko primorje. Bivam v hotelu, uživam v bazenu in morju. Poleti greva z vnukinjo vsaj enkrat tedensko v Iški vintgar, kjer se ohladim v rečnih tolmunih.«
Anita Šerbedžič, gostinka, Ljubljana: »Počitnice, kaj je to? Smo gostinci, in ko drugi ljudje pohajkujejo naokoli, mi delamo. Ko pa najdemo čas za počitek, po navadi odidemo v hribe v tišino, da se spočijemo in naspimo. Najraje se odpravimo v bohinjske konce in na Primskovo, od koder je lep razgled na večji del Dolenjske. Zelo si želim daljših počitnic, a žal bo treba počakati – do penziona.«
Jožica Skubic, predsednica društva, Ljubljana: »Društvo upokojencev Koseze deluje od leta 1982. Zaradi izgube prostora smo se odločili le za eno dejavnost – izletništvo. Imamo 190 članov, med njimi je 87 starejših od 80 let. Vabimo jih na izlete in druženje. Vsako leto imamo štiri izlete, tri po Sloveniji, enega v tujini, prilagojeni so zmožnostim članstva. Plačajo jih člani sami, udeležba pa je bolj skromna. Organiziramo še eno družabno srečanje v Ljubljani.«
