Psička je njegova najboljša prijateljica
Spoznajte jih
Janez Škvorc s psičko Lili
Za psa pravijo, da je najboljši človekov prijatelj, kar vsekakor drži. Na Ptuju pa živi gospod, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da je najboljši pasji prijatelj. Svojega štirinožnega družinskega člana namreč v otroškem vozičku vsakodnevno vozi na sprehod po ptujskih ulicah in v park.
Pravzaprav gre za psičko, ki zaradi poškodbe noge zelo težko hodi. Takole nam je razložil Janez Škvorc: »Na spletu sem zasledil, da v Brežicah oddajo mlado psičko, staro leto in pol, za katero so lastniki žal zelo slabo skrbeli. Bila je v zelo zanemarjenem stanju. Ko si je poškodovala koleno, ni bila deležna ustrezne veterinarske oskrbe, pa tudi sprednjo tačko ima poškodovano, zato zelo težko hodi. Šel sem ponjo in ji dal ime Lili. Po prihodu domov v Sodince sem jo najprej skopal in jo peljal na pregled k veterinarju, ki jo je cepil proti steklini ter steriliziral. V hiši sem ji pripravil ležišče v dnevni sobi, vendar je zvečer skozi priprta vrata spalnice prišla k meni v posteljo in tako je potem dobila ležišče zraven moje postelje. Pri meni je devet let in pridobila je samozavest. Je živahna in ubogljiva, zato lahko mirne duše rečem, da je enakovreden član mojega malega gospodinjstva in mi s svojo prisotnostjo izpopolnjuje vsakdanjik. Ker mi veterinar ni mogel obljubiti, da bo njeno stanje po operaciji kaj boljše, se zanjo nisem odločil, dobiva pa zdravilo proti bolečinam, tako da ji je nekoliko lažje. Živela sva v Sodincih na majhni kmetiji, in ko nisem mogel več opravljati kmečkih del, sem jo prodal in se preselil v najemno stanovanje na Ptuju, kjer uživava svoj mir. Po letih, kot jih nekateri štejejo za živali in človeka, sva ista generacija in je to najino druženje lažje. Za sprehode oziroma »prevoze« sem kupil voziček in sprehodi zanjo niso tako naporni. Nekateri ljudje se nama posmehujejo, ko naju srečajo na ulici ali v parku, drugi pa občudujejo to najino prijateljstvo. Me pa skrbi, kako bo z Lili, če umrem prej kot ona, saj tako kot jaz skrbim zanjo, ne bo nihče drug. Če bo pa obratno, si ne bom več omislil drugega psa.«
