VESTI IZ ZDUS

Dobro je vedeti | julij '24

Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe

Sredi junija so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekali četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije. Na slavnostnem odprtju je predsednica Zdusa Zdenka Jan poudarila, da upokojence tare veliko problemov, od nizkih pokojnin, stanovanjske problematike do dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživela, vendar želijo na dogodku pokazati predvsem, kaj vse počnejo njihovi člani na kulturnem, rokodelskem, humanitarnem in športnem področju. Ob tem še promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti in spodbujajo vključenost in sožitje generacij. Predsednik MeKoS Simon Trussevich je Zdus poimenoval Zveza društev mladih po srcu. Medgeneracijsko sodelovanje ni floskula, saj je prepletanje znanja in izkušenj neprecenljivo, zato moramo dobre odnose negovati in prispevati vsak svoj delež, je še dodal. Da je medgeneracijsko sožitje temelj družbe, pa je poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Govor je zaključil z mislijo, da je staranje čudovit proces, ki te spremeni v človeka, kot bi že od nekdaj moral biti, ki jo je izrekel David Bowie. In dodal, da to velja tudi za skupnost. Po videopovezavi je upokojence pozdravila še predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da je človeška družba polna stereotipov, a ne le o starejših, ampak tudi o mladih, ženskah in predvsem drugačnih. Pohvalila je zavzetost organizatorjev, da razbijejo stereotipe o starejših, in ponudila svojo pomoč.

Priznanja najaktivnejšim 

Na slovesnosti ob Dnevu Zdusa so predsednica in podpredsednika Zdusa podelili priznanja najaktivnejšim društvom v letu 2023. Prejela so jih društva upokojencev Kamnik, Velenje, Podgorica - Šentjakob, Dornava, Vipava, Dravograd, Starše, Štore, Turnišče, Dol pri Hrastniku, Krško, Semič in Pivka. Pokale za največje uspehe na državnih športnih igrah pa so prejeli Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine, ki je že tretjič zapovrstjo zasedla prvo mesto, šaleška pokrajinska zveza, ki je bila druga, in koroška, ki je bila tretja. Hkrati je potekalo 46. državno srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, na katerem so zapeli: MePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ŽPZ Večerna zarja DU Javornik - Koroška Bela, Lovski pevski zbor LD in DU Škale, MePZ upokojencev in invalidov Mavrica, MePZ DU Ruše, Pevsko društvo upokojencev Celje, Upokojenski MePZ Stari kovači DU Murska Sobota, MePZ DU Senovo, MePZ DU Podgorje - Stopiče, MePZ Burja DU Postojna.

Vodstvo Zdusa se je srečalo tudi s predstavniki zamejskih društev, in sicer Društva slovenskih upokojencev za Goriško, njihov pevski zbor je nastopil tudi v kulturnem programu, KRUT – Krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Trst, ki je sodeloval pri rokodelski razstavi, Društva porabskih Slovencev upokojencev v Monoštru, Zveze Slovencev na Madžarskem ter Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Po njihovih besedah vsi zgledno skrbijo za svoje člane, jim pomagajo pri reševanju težav, organizirajo kulturne, športnorekreativne dejavnosti, izlete in druženja. Andrea Kovasc, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, je razložila prepletenost zveze in posameznih slovenskih društev, dodala je, da številne programe izvajajo s pomočjo sredstev, ki jih dobijo iz Madžarske, večji del pa iz slovenskih in evropskih razpisov.

Nepravična odločitev o prispevku za DO

Da je starejša generacija zaskrbljena za svojo prihodnost in nezadovoljna z nekaterimi zakonskimi rešitvami, je pokazala okrogla miza na temo socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Odločitev, da bodo morali upokojenci od julija 2025 kot obvezni prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO) plačevati odstotek od neto pokojnin, je nepravična in pomeni vdor v pokojninski sistem, saj vsi drugi prispevke plačujejo od bruto zneskov, je dejala Rosvita Svenšek, predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo Zdusa. Upokojenci zahtevamo spremembo zakona o socialnih prispevkih, sicer bomo protestirali na ulici, je bila ogorčena. Vendar ji je generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar odgovorila, da bi morali v tem primeru spremeniti davčno zakonodajo, ki pa ni predvidena. Do zdaj so v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vključili 1,7 milijona prebivalcev.

Starejši tudi dvomijo, da bo ministrstvu za solidarno prihodnost uspelo uveljaviti zakon o dolgotrajni oskrbi v predvidenih rokih. Kot je povedala Mateja Nagode z direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, zmorejo slediti časovnici, bo pa potrebnega veliko potrpljenja in konstruktivnega sodelovanja vseh vpletenih, da bo zakon res zaživel. Letos so na centrih za socialno delo dobili po enega zaposlenega, ki bo skrbel za dolgotrajno oskrbo (v Mariboru in Ljubljani pa dva), prihodnje leto bodo odprte vstopne točke, kjer bodo dobili vse informacije. Poleg storitev dolgotrajne oskrbe še ostaja pomoč na domu, ki ostaja v domeni občin. To pomeni, da si bo tisti, ki mu ne bo zadostovalo določeno število ur dolgotrajne oskrbe (iz zavarovanja mu pripada največ 110 ur), lahko priskrbel še pomoč na domu, seveda za doplačilo. Izvajalci za obe storitvi bodo verjetno isti, je še pojasnila Mateja Nagode. Kako bodo rešili težave s pomanjkanjem kadra, pa nihče natančno ne ve, je ugotavljala Rosvita Svenšek. Na vprašanje, zakaj prostovoljke in prostovoljci programa Starejši za starejši niso vključeni v zakon o dolgotrajni oskrbi, čeprav imajo dolgoletne izkušnje s terena, je svetovalka na ministrstvu Katja Simončič odgovorila, da bodo poskušali to rešiti ob spreminjanju zakona o prostovoljstvu. Prav tako bodo razmislili, na kakšen način bi v pomoč na domu vključili upokojence, ki bi želeli dodatno zaslužiti, vendar zdaj ne morejo postati niti oskrbovalci družinskega člana. Peter Pustatičnik, vodja e-oskrbe v Telekomu Slovenije, je zadovoljen, da e-oskrba na daljavo ostaja del dolgotrajne oskrbe. V dveh letih so z njo pomagali več kot 5000 uporabnikom, vsaj 400 uporabnikom so s hitrim posredovanjem rešili življenje. Dodal pa je, da si želijo omogočiti dostop čim več ljudem (v tujini ima možnost do e-oskrbe najmanj deset odstotkov ljudi). Žal pa so v državi še sive lise, kjer frekvenca omrežja ne ustreza, in če signala ne morejo ojačati, opreme za e-oskrbo raje ne namestijo.

Dvajsetletnica programa Starejši za starejše

Na Dnevih medgeneracijskega sožitja so slavnostno proslavili jubilej socialnovarstvenega programa Starejši za starejše, v katerega je bilo v dvajsetih letih vključenih več kot 220.000 starejših ljudi, ki jim prostovoljke in žal redki prostovoljci omogočajo daljše samostojno življenje v domačem okolju. Do zdaj so opravili več kot 12 milijonov prostovoljskih ur, kar je, izraženo v denarju, 75 milijonov evrov. To pomeni, da so neprecenljiva dodana vrednost dozdajšnjim sistemskim rešitvam. Od leta 2004, ko se je vključilo prvih 16 društev s 192 prostovoljci, se je program močno razširil. Zdaj sodeluje 240 društev upokojencev oziroma 3414 prostovoljk in prostovoljcev, ki so opravili že skoraj milijon in pol obiskov. Evropski parlament je leta 2017 na pobudo evropskih poslancev Iva Vajgla in dr. Igorja Šoltesa programu podelil priznanje državljan Evrope 2017, letos je Zveza društev upokojencev Slovenije zanje prejela državno nagrado, predsednica RS Nataša Pirc Musar je udeleženke tudi nagovorila prek videopovezave in med drugim dejala, da so njihovi obiski učinkovito zdravilo proti osamljenosti. Podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek pa je predsednici Zdusa in strokovni vodji programa Sintiji Mundžar izročil simbolno darilo v obliki čebele, ker so »prostovoljke delovne kot čebelice«.

Pobudniki programa dr. Mateja Kožuh Novak, Rožca Šonc, Ana Ostrman in Jože Bučar so prejeli priznanje ob jubileju. Prav tako pa je Zdenka Jan podelila priznanja še 13 društvom upokojencev in 35 prostovoljkam, ki so programu Starejši za starejše zvesti vseh 20 let. Prejeli so jih: Marija Orešnik, DU Ajdovščina in Marija Marušič, DU Bežigrad, DU Gornja Radgona in Ingeborg Ivanek, Kristina Finster, Jožica Šterman, DU Grosuplje in Marija Cimperman, Angelca Fink, Marija Kastelic, Helena Kozlevčar, Vida Perčič, Marija Perme in Katarina Tomšič; DU Kamnik in Julka Polak, DU Lendava in Katarina Šömen, Ivanka Bukovec, DU Ljutomer in Marjeta Dolamič, Ludvik Horvatić, Marta Rižnar, DU Murska Sobota in Vera Kalamar, Helena Senčur, DU Optimisti Ptuj in Erika Krajnc, Ana Ostrman, Zora Pliberšek, Špelca Vrbanec, DU Ptuj in Tinka Kostanjevec, Vida Milunič; DU Šmarje pri Jelšah in Elizabeta Fidler; DU Zagorje ob Savi ter DU Žirovnica in Majda Gričar, Edvard Kavčič, Marija Košir, Vojka Legat, Marija Slamnik, Ivanka Sodja, Helena Škantar, Fani Valentinčič in Olga Verbič.

Kot vedno so potekale tudi Urice poezije, prava paša za oči pa so bili razstavljeni predmeti rokodelk in rokodelcev ter slike in fotografije iz društev upokojencev. Kar škoda, da njihove ustvarjalnosti ne vidi še več ljudi. Nekaj smo jih fotografirali, še več jih najdete v fotoreportaži, ki je objavljena na naši spletni strani www.vzajemnost.si.

 Besedilo in fotografije: Jožica Dorniž, Anita Žmahar

Pot do uveljavitve človekovih pravic zunaj institucij 

Slovenija se uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo institucionalizacije glede na število oseb, ki živijo v 24-urnem organiziranem varstvu oziroma instituciji.

Še vedno smo daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi, tako pa zamujamo priložnost za vzpostavitev bolj povezane in solidarne družbe, je na posvetu z naslovom Deinstitucionalizacija – nujen proces za zagotavljanje človekovih pravic poudaril Peter Svetina, varuh človekovih pravic. Udeleženci so se strinjali o nujnosti spodbujanja razumevanja, da smo kot skupnost dolžni poskrbeti za vsakega člana in članico družbe v okolju, v katerem živijo. Soglašali so tudi, da mora biti v središču reform sistema en sam cilj: individualna podpora, ki spodbuja polno vključevanje v skupnost.

Prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo je kot eden prvih pred več kot 30 leti že pomagal vzpostavljati nekatere deinstitucionalne oblike v praksi. »Deinstitucionalizacija ni le ukinitev zaprtih prostorov za skladiščenje ljudi, ampak dejavno razbijanje vzorcev izključevanja, diskriminacije. Skupnost mora postati kraj izvajanja oskrbe in tudi njen akter, saj vrnitev ljudi iz institucij v skupnost odpira številna vprašanja o tem, kako živeti skupaj.«

Kot je povedal direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante, kjer načela deinstitucionalizacije izvajajo v praksi, je urejanje novih prostorov novogoriške Hiše dobre volje, kjer sta zaživela stanovanjska skupnost in dnevni center za starejše, pokazalo na sistemske pomanjkljivosti in neustreznost zakonodaje, ki ne sledi potrebam preoblikovanja institucionalnega varstva v neinstitucionalno. Neodvisno življenje invalidov, zlasti tistih s težjimi oblikami invalidnosti, trenutno v praksi omogoča le osebna asistenca, je dejala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) mag. Mateja Toman. »Zlasti nas skrbi področje dolgotrajne oskrbe tako zaradi težav pri prepočasnem uveljavljanju oskrbe na domu kot tudi zaradi premajhnega obsega storitev, ki ne omogočajo kakovostnega bivanja v domačem okolju,« je še dodala. Jože Kropivnik, direktor CUDV Črna na Koroškem, pa je spomnil, da je za uspeh deinstitucionalizacije ključno dobro sodelovanje, izvajati pa se mora z uporabnikom in za uporabnika v tolikšni meri, kot jo ta zmore.

V Zdusu menimo, da je treba razvijati tako skupnostno kot institucionalno obliko oskrbe starejših. Pričakujemo, da bodo s starejšimi v institucijah prihajali v stik le visoko empatični, usposobljeni ljudje, ki bodo primerno nagrajeni in spoštovani, pa je dejala predsednica Zdenka Jan. Dejstvo je, da le deset do 15 odstotkov starejših od 69 let potrebuje 24-urno pomoč, okoli 40 odstotkov jo potrebuje le občasno, polovica pa je popolnoma samostojna. Prav zaradi tega bi morala država veliko vložiti v programe aktivnega staranja, da čim več starejših čim dlje ostane aktivnih, je še povedala. Predsednik združenja Ozara mag. Bogdan Dobnik je dejal, da deinstitucionalizacija pomembno vpliva na destigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju, njihovo vključenost v družbo, povečano udeležbo ter krepitev njihove moči. Prav tako spodbuja oblikovanje storitev, ki izhajajo iz vsakdanjih potreb teh oseb. Zato ne sme ostati samo mrtva črka na papirju in težko izgovorljiva beseda, temveč mora postati naša skupna vizija, s katero lahko zagotovimo ustrezno skrb za vsakogar v skupnosti.

Stanko Kranvogel 

Za kakovostne zdravstvene storitve

Zveza društev upokojencev Slovenije oziroma njena komisija za zdravstveno in socialno varstvo je podala pripombe k predlogu zakona o kakovosti v zdravstvu, ki naj bi omogočil najvišjo stopnjo varnosti pacientov.

Ugotavlja pa, da v predlogu ni predvidena ustanovitev neodvisne multidisciplinarne nacionalne komisije za preiskavo varnostih incidentov niti ni regionalnih komisij. Prav tako predlaga aktivnejšo vlogo pacientov v sistemu kakovosti, ne le da s svojim poročanjem o izidih zdravljenja in zadovoljstvu z obravnavo omogočijo zbiranje podatkov za tovrstne kazalnike. Pri tem bo pomembna vloga nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic za opolnomočenje pacientov ter svetovanje, zagovorništvo in pravno pomoč. Kritična je do predloga ustanovitve agencije, ki bi po prostem preudarku brez točno določenih pogojev lahko posegala v avtonomijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Prav tako predlaga natančno opredelitev obveznosti lokalne skupnosti, povezane s kakovostjo zdravstva na primarni ravni.

R. S.