Z dobrim srcem
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem. Srečko Kosovel
Vsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Samoumevno se nam zdi, da nam je na voljo. Šele ko potujemo na tuje, kjer je gozdov malo ali pa jih sploh ni, ugotovimo, kakšno dragocenost imamo. Pri nas pokrivajo več kot polovico ozemlja države, več jih imajo le še na Švedskem in Finskem. Drevesa in drugo rastlinstvo skupaj z živalmi, velikimi in majhnimi, tvorijo skupnost, ki se med seboj dopolnjuje.
Gozdu največ težav povzroča človek s prekomernim izkoriščanjem. A ne daje nam le lesa, njegove dobrobiti so številne, zadnje čase je vse bolj priljubljen tudi kot prostor za rekreacijo in spoznavanje narave. Zavod za gozdove se je njegovega pomena zavedal že pred 50 leti, ko je uredil prve gozdne učne poti, danes jih je že več kot 90 po vsej državi, lani so razglasili 14 najboljših. V tokratni poletni številki jih predstavljamo nekaj in vas vabimo, da jih obiščete in se sprehodite po njihovem kraljestvu. Če bo poletje vroče, bo tam prav prijetno in osvežujoče.
Zadnjič, ko sem nabirala zelišča za liker, sem ugotavljala, da se ni spremenilo le podnebje. Spomnim se, kako so bili včasih travniki spomladi polni trobentic in dišečih vijolic, kasneje pa rmana, trpotca in kumine, tudi njivske preslice je bilo povsod dovolj. Danes je teh rastlin vse manj zaradi zgodnejše košnje in drugih človekovih posegov. Z njimi izginjajo tudi živalske vrste, kaj vse izgublja človek, še ne vemo.
Neprijazni, razdeljeni, tudi nasilni pa smo vse pogosteje tudi drug do drugega. In to ni dobro, za nikogar. Vedno pa je čas za spremembe. Začnimo pri sebi. Bodimo človek z dobrim srcem in veseli drug drugega. Tako bo za vse lepše in boljše.
Želim vam lepo poletje in prijetne poti, kamor koli že boste šli.
