Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami
ZDRAVJE
Mohsen Hussein ortoped
Artroza kolen prizadene malo manj kot 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je za malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.
Najsodobnejša oblika zdravljenja bolečega kolena (obrabe ali artroze) je tudi zdravljenje z matičnimi celicami. Te so namreč nespecializirane in imajo sposobnost postati katera koli celica v človeškem telesu. »Ko jih z injekcijsko iglo vbrizgam v koleno, se lahko pretvorijo v hrustančno tkivo in največkrat obnovijo površino obrabljenega sklepa. Gre za manj znano minimalno invazivno regenerativno zdravljenje,« je začel izr. prof. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, svetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja poškodb in mišično-skeletnih obolenj. Specializiran je predvsem za diagnostiko in zdravljenje zgodnjih oblik obrabe (degeneracije) kolenskih sklepov.
Kolena so eden naših najbolj obremenjenih sklepov, saj jih pri gibanju ves čas uporabljamo. Zato ni čudno, da mnogi ljudje, predvsem tisti srednjih in starejših let ter tudi tisti, ki pretiravajo s športom ali si jih poškodujejo, pogosto obiščejo zdravnika zaradi bolečih kolen. »Koleno, ki je največji sklep v človeškem telesu, je hkrati povezava med stegnenico, zgornjo površino golenice in pogačico. Zaradi neskladnosti sklepnih površin sta med stegnenico in golenico vložena vezivno-hrustančna vložka – meniskusa. Če odpovesta, se odprejo vrata poškodbam hrustančnih ploskev.«
Kaj je hrustanec
Sogovornik pojasni, da je hrustanec spolzko, močno in prožno tkivo, ki nima žil in živcev in pokriva konce kosti, zato omogoča gladko in neboleče premikanje sklepa. »Obraba oziroma izginjanje hrustanca je najpogostejša težava v kolenu. Zaradi tega bolnika spremljajo bolečina, oteklina, toplota in okorelost sklepa.« Poleg kolen so s pomanjkanjem hrustanca pogosto prizadeti tudi sklepi kolkov, gležnji, komolci ter prsti na rokah in nogah. »Eden izmed prvih znakov artroze je bolečina pri večjih obremenitvah. Na primer pri dolgotrajni hoji. Če se hrustanec še bolj stanjša ali celo popolnoma izgine, pride do neposrednega stika kost ob kost, kar povzroča hude bolečine, otekanje in okorelost sklepa. Takšen kolenski sklep lahko sčasoma popolnoma otrdi.« Pravi, da je artroza kot nekakšen vulkan. Izbruhe in se potem lahko za nekaj časa potuhne. »Potem pa spet useka!«
Prvi znak obrabe hrustanca v kolenu je bolečina ob vsakih večjih obremenitvah pri gibanju, na primer pri daljši hoji ali teku. Če bolečino čutite bolj globoko v notranjosti sklepa že ob krajših razdaljah in če koleno oteče, je obraba že večja. Ko preide v napredovano fazo, pa močno omejuje gibljivost sklepa. Obrabo hrustanca je smiselno začeti zdraviti čim prej.
Če vas bolijo kolena, morate naprej do svojega zdravnika, ki vam bo dal napotnico za specialista. Da torej dobite pravo diagnozo. »Na podlagi vseh pridobljenih informacij vam lahko ortoped ali revmatolog predlaga, da začnete izvajati redno zmerno telesno dejavnost. Še posebej blagodejno je razmigavanje v termalni vodi. Priporočljivo je vzdrževanje zdrave telesne teže, saj tako zmanjšate silo in pritiske na obrabljena kolena. Na sprehodu lahko uporabljate tudi pohodne palice, saj z njimi razbremenjujete (poleg kolkov) tudi kolenske sklepe.« Sicer pa je znano, da ni zdravil, ki bi ozdravila artrozo. »Zdravniki bolnikom bolečine pogosto lajšajo s kortikosteroidnimi injekcijami (tako imenovano blokado), vendar pogosta uporaba le-teh ni priporočljiva, saj dolgoročno celo zmanjšujejo količino hrustanca.«
Neoperativno zdravljenje
Sogovornik pojasni, da so na voljo trije uspešni načini neoperativnega zdravljenja. Injekcije hialuronske kisline pridejo v poštev pri začetnih obrabah sklepov. Z vbrizgavanjem te kisline v oboleli sklep izboljšujejo gladkost in nekatere mehanične lastnosti obrabljenega hrustanca.
Na voljo je še injiciranje lastne krvne plazme, ki prav tako zmanjšuje obrabo hrustanca. Pri tem pacientu najprej vzamejo kri, ki jo nato obdelajo v laboratoriju, da se začne sproščati protein (posebna beljakovina), ki varuje pred propadanjem hrustanca. Tako se zmanjšata vnetje in bolečina v sklepu. Pripravljeno krvno plazmo naravnih proteinov tri- do šestkrat vbrizgajo v pacientov oboleli sklep.
Najsodobnejši način zdravljenja hrustanca pa je zdravljenje z matičnimi celicami, ki so ga začeli v zasebnem medicinskem centru Artros v Ljubljani, kjer dela naš sogovornik, izvajati med prvimi pri nas, tj. leta 2015. Zdravljenje, ki je zanesljivo in učinkovito, poteka tako, da pacientu iz golenice ali dela medenice vzamejo približno 30 do 50 mililitrov kostnega mozga. To opravijo v lokalni anesteziji. Kot eni redkih v Sloveniji pa v zadnjem času jemljejo matične celice tudi iz bolnikovih maščobnih celic. Metoda poteka kot liposukcija (izsrkavanje maščobe iz trebuha), le da jo posrkajo zelo malo in potem iz teh maščob pridobijo višje koncentracije teh celic. V zadnjem času lahko dobijo tudi donatorske matične celice iz popkovine novorojenčkov, ki jih hrani Zavod RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Koncentrat matičnih celic ima več funkcij: zmanjša vnetni proces, spodbuja rast hrustančnih celic in preprečuje njihovo propadanje. V bolni kolenski sklep ga injicirajo samo enkrat.
Pri poškodbi kolena, ki prav tako lahko povzroči propad hrustanca, lahko v kost kolenskega sklepa med operacijo vstavijo nosilec z matičnimi celicami. »Pri najhujši obrabi hrustanca pa je uspešna le operacija. V tem primeru kirurg bolniku zamenja del ali celotni kolenski sklep z umetnim.«
Rehabilitacija
Kadar za zdravljenje sprememb na hrustancu uporabijo neoperativne metode (zdravljenje z matičnimi celicami, lastno krvno plazmo in injekcijami hialuronske kisline), posebna rehabilitacija ni potrebna. »Pacientom priporočamo le, da se dva do tri mesece izogibajo dejavnostim, kot so tek, nogomet, daljši in napornejši pohodi.« Operativne metode zdravljenja pa zahtevajo postopno obremenjevanje noge, kar pomeni, da šest tednov pri hoji uporabljate bergle. »Dva tedna noge ne smete obremenjevati, potem jo lahko dva tedna obremenjujete do 20 kilogramov, še naslednja dva tedna pa do 40 kilogramov. Ves čas rehabilitacije morajo bolniki izvajati tudi ustrezno fizioterapijo.«
Naš sogovornik pravi, da so rezultati neoperativnih metod zdravljenja obrabe kolenskega hrustanca zelo dobri. Z njimi se lahko zgodnja obraba hrustanca v nekaj mesecih celo popolnoma pozdravi, kar še pred nekaj leti ni bilo mogoče. »Po teh terapijah večina zazna znatno izboljšanje – tudi ob športnih aktivnostih – že po enem mesecu, pri skoraj vseh pa se bolečine zelo zmanjšajo,« je sklenil in dodal, da neoperativnega zdravljenja artroze, ki stane od okoli 4000 do 5000 evrov, zavarovalnica ne krije, zato ga morajo plačati bolniki sami. Sicer pa ima Artros koncesijo in tamkajšnji zdravniki opravijo kar okoli 90 odstotkov zdravstvenih storitev na zdravniške napotnice.
Zdravljenje z matičnimi celicami predstavlja najnovejše in najučinkovitejše sredstvo pri dolgoročnem zmanjševanju vnetja sklepov in izboljševanju delovanja sklepa. Za zdaj matične celice uporabljajo le pri zdravljenju obrabe in poškodbe sklepnega hrustanca. Zdravljenje z matičnimi celicami uporabljajo v naslednjih primerih:
· pri zdravljenju poškodb mlajših pacientov, saj pospešijo naravno regeneracijo;
· pri začetni artrozi kolena, saj ustavijo vnetje in napredovanje artroze ter vzpostavijo ustrezne pogoje za omejeno regeneracijo;
· pri artrozi, a ne le kolena, saj odložijo operativno menjavo sklepa za nekaj let.
