Buče vseh vrst
Prehrana
Buča čajota
Poleg klasične juhe naj vam jesenske dni popestrijo še drugi recepti za jedi z bučkami in bučami.
Ali ste vedeli, da bolj ko ima buča trdo lupino, bolj je obstojna, kar pomeni, da jo bomo v hladni kleti lahko imeli vsaj do januarja, morda celo do pomladi. Dlje se ohranijo tiste buče, ki smo jim pustili daljši pecelj, ki se na soncu proti koncu poletja lepo zasuši in prepreči vdor mikroorganizmov v meso. Še nekaj uporabnih nasvetov:
- Buče shranimo posamezno, med seboj naj se čim manj ali sploh nič ne dotikajo. Najbolje, da jih shranimo v plastične mrežaste zabojčke, ki so vsaj deset centimetrov dvignjeni od tal. Vsekakor jih pogosto pregledamo in odstranimo vse tiste, ki jih čas že načenja.
- Tako bučke kot zimske buče lahko uporabimo za sladke ali slane jedi, povežemo jih z različnimi začimbami.
- Buče s čvrstim mesom in malo semeni, na primer sorti hokaido in maslenka, se odlično obnesejo v juhah, maslenka je krasna tudi za bučni čips, muškatna buča pa ne.
- Ali še vedno ne veste, kdaj je buči treba odstraniti lupino in kdaj ne? Preprosto – če lupino lahko predremo z nohtom na palcu, potem se bo po približno 15 minutah kuhanja skoraj gotovo zmehčala. Muškatno bučo pač moramo olupiti, kar je mukotrpno opravilo, lažje jo odstranimo, če spečemo bučne roglje in mehko meso poberemo z žlico.
Kaj pa čajote?
Čajote so simpatične zelene buče hruškaste oblike, lupina je lahko z bodicami (te se težje lupijo) ali brez. V sredici ne skrivajo semen, ampak le eno koščico, ki jo prav tako lahko pojemo. Nekatere okus koščice spominja na okus kostanja ali lešnika. Uporabljamo jih kot bučke, le da imajo nekoliko bolj čvrsto meso, ki se po nekaj minutah kuhanja povsem zmehča. Odlične so na hitro popečene in nato začinjene ali kasneje okisane, presne pa po okusu spominjajo na kolerabico. V kleti se obdržijo vse do pomladi, ko nastopijo daljši in nekoliko toplejši dnevi, pa začnejo kaliti. Če plod takrat presadimo v zemljo tako, da ga približno polovica gleda iz zemlje, bo vzklila rastlina, ki jo s sadikami drugih buč presadimo na vrt ob oporo, saj je vzpenjavka. Iz ene sadike bomo dobili vsaj 20 novih čajot. Dozorijo pozno, pobiramo jih šele od septembra naprej.
Bučna lazanja
Potrebujemo:
400 g pretlačene skute
25 g naribanega parmezana
300 g blanširane sesekljane špinače
pločevinko paradižnika
sol, baziliko
500 g bučnega pireja
12 suhih listov testenin za lazanjo
150 g naribanega poltrdega sira, ki se dobro topi
olje
Skuto, parmezan in špinačo pomešamo. Paradižnik v drugi posodi solimo in začinimo z baziliko. Pravokoten model za lazanjo namastimo z oljem, na dno položimo prve štiri liste testa, na katere razporedimo polovico špinačnega nadeva, nanj pa polovico bučnega pireja. Previdno pogladimo, pri čemer pazimo, da se plasti ne pomešata. Potem položimo drugo plast testenin in špinačni ter bučni nadev. Sledi še zadnja plast testenin, ki jo prelijemo s paradižnikovo omako in potresemo s sirom. Model porinemo v segreto pečico in pečemo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, da se sir lepo zapeče.
Krompirjevo-bučni rösti
Potrebujemo:
250 g krompirja
250 g mesa oranžne buče brez semen
pol žličke soli
žlico masla
maščobo za peko
Maslo raztopimo. Krompir in bučo olupimo, nato grobo naribamo na strgalniku.
Naribane rezance damo v skledo, jih z rokami stisnemo skupaj, da iz njih odteče voda, nato jih posolimo. Vmešamo tekoče maslo in res dobro premešamo.
Ponev za palačinke namastimo in segrejemo, oblikujemo polpete, ki jih z žlico ali lopatico sploščimo. Previdno pečemo toliko časa, da se spodnja plast lepo hrustljavo zapeče, nato obrnemo in spečemo še na drugi strani.
