Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom
Prehrana
Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.
Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Natančni statistiki so izračunali, da zdrav odrasli človek v povprečju flaturira 14-krat na dan. Glagol flaturirati izhaja iz latinske osnove, kjer flatulenca pomeni odvajanje plinov, ki jim rečejo flatus, iz črevesja. Po domače bi sicer rekli, da spuščamo pline ...
Ko jemo sladkorje, škrob in nekatere vlaknine, ostane kar nekaj neprebavljenih in neabsorbiranih snovi, s katerimi se v debelem črevesu hranijo sicer neškodljive bakterije. Te sprožajo fermentacijo, pri čemer nastaja mešanica plinov. Večina jih je sicer brez vonja, a manjšina tako hudo diši, da jih naš občutljivi nos zazna že, če jih je v okolju samo 100 delcev na milijon delcev zraka. Kemiki pravijo, da je normalna dnevna produkcija pet do deset litrov zmesi plinov na dan. Opredelili so tudi kemično vsebnost flatusa: od deset do 30 odstotkov je ogljikovega dioksida, ki je brez vonja, barve in okusa, do deset odstotkov je metana, ki ga prav tako ne zaznamo, do 50 odstotkov je vnetljivega vodika in samo manjša količina je smrdljivih plinov, ki vsebujejo žveplo. Zraven je še nekaj kisika in dušika iz pogoltnjenega zraka ali iz difuzije iz krvi. Nos si torej zatiskamo zaradi manjšine plinov, ki vsebujejo žveplo. To so predvsem metanetiol, vodikov sulfid in dimetil sulfid. Te pline med presnavljanjem proizvajajo določene bakterije, ki endogene sulfate in sulfate iz hrane reducirajo v sulfid.
Premalo vlaknin in mlečnokislinskih bakterij
Med hrano, ki vsebuje veliko sulfatov, spadajo brokoli, cvetača, brstični ohrovt, zelje, repa, hren, redkev, čebula, rozine, suhe slive, jajčni rumenjak ter nekatere začimbe in oreški. Najbolj pa napenjajo oligosladkorji, med njimi rafinoza, ki je v fižolu. V debelo črevo pride zelo veliko teh sladkorjev, saj nam večini primanjkuje encima α-galaktozidaza, ki razgrajuje sladkorje. Uživanje fižola zato lahko do 12-krat poveča izločanje neljubih plinov. Ameriški raziskovalci so iznašli postopek za degaziranje ali razplinjenje fižola. Takole gre: najprej stresemo fižol v vrelo vodo, v njej naj vre samo tri minute. Nato ga v tej vodi pustimo stati dve uri. Vodo odlijemo in dodamo toliko hladne vode, da je fižol pokrit. Po dveh urah vodo odlijemo in ga spet v sveži hladni vodi namakamo vso noč. Zjutraj ga operemo s hladno vodo in spet nalijemo svežo hladno vodo in ga v njej skuhamo. Nekateri priporočajo, da vodo najmanj petkrat zamenjamo. Priznam, tega recepta sama nisem preizkusila, jaz dodam v vodo za kuhanje fižola, ki sem ga dan prej namočila in odcedila, lovor in kumino. Izkaže se tudi star nasvet: v fižol dodaj malce ingverja in strtega dobrega domačega česna. Slišala sem tudi, da napenja tiste ljudi, ki premalo pogosto jedo fižol.
Napenja tudi laktoza ali mlečni sladkor. Zlasti tiste, ki jim manjka encim laktaza. Takim že dva kozarca mleka povzročita do osemkrat večje izločanje plinov. Rešitev: vsak dan pojejte dva do tri probiotične jogurte, ki imajo dobre bakterije iz vrst Acidophilus in Biphidus, ali pa vzemite trikrat na dan po dve probiotični kapsuli na prazen želodec. S povečano količino dobrih bakterij v črevesju ustavimo razrast mikroorganizmov, ki proizvajajo te pline.
Da bi preprečili vetrove, moramo uživati vsaj 35 gramov netopnih in topnih prehranskih vlaknin na dan. Te so hrana tudi za dobre bakterije. Pogosti vetrovi in napenjanje v črevesju so dokaz, da imamo premalo koristnih mlečnokislinskih bakterij ali premalo vlaknin. Prevladujejo torej gnilobni procesi, zato nastaja vse več toksinov. Probiotične bakterije uravnavajo gibanje črevesja, proizvajajo naravne antibiotike in protiglivične snovi. Hitro izboljšajo delovanje črevesja, a se ne naselijo za stalno, zato jih moramo pogosto dopolnjevati.
Vetrove povzroča tudi uživanje nekaterih vrst sadja, sokov in meda v večjih količinah, zlasti če imajo veliko fruktoze. Ta je sicer z vidika glikemičnega indeksa boljša od saharoze ali glukoze, vendar napenja. To dobro poznajo tisti, ki imajo zelo radi jabolčni sok in ga spijejo liter na dan. Poleg jabolčnega soka napenjajo sladke gazirane pijače in celo penine. Učinek se še poveča ob kajenju, zlasti zvečer. Žvečenje žvečilnega gumija vse še poslabša, saj goltamo dodatne količine zraka. Prav tako ni dobro piti po slamici.
Pline povzročajo tudi topne vlaknine na primer v ovsenih otrobih, jabolkih in hruškah ... Te vlaknine preidejo v debelo črevo, kjer se jih polastijo plinske bakterije. Koristi že, če ovseni kruh ali kosmiče uživamo s česnom, na primer ovseni kruh namažemo z maslom in potrosimo s strtim česnom. Ali če v jabolčni sok stresemo žličko ingverjevega prahu. Ingver pospeši prebavo, zato se hrana ne zadržuje dolgo v črevesju, da bi lahko nastalo toliko plinov. Enako delujeta poprova meta in melisa.
Na Goriškem je nona med mesne jedi, fižol in grah vedno dodajala cvetje koromačevo (janeževo cvetje), da je preprečila napenjanje; podobno deluje kumina. Ljudsko zdravilo je čaj iz kardamoma, ki ga naredimo tako, da damo čajno žličko kardamoma v skodelico vroče vode in počakamo deset minut. Spijemo po obroku.
Nadležno napenjanje
Poleg vetrov je moteče in lahko tudi boleče napenjanje, ki spremlja vetrove. Kako si lahko pomagamo? Črevesno steno in sluznico želodca si okrepimo z jedmi, ki vsebujejo cink, karotenoidne in flavonoidne snovi, in z vitaminom C. Sadne kisline in tanini iz jabolk, breskev, črnega ribeza, nešpelj, kutine in robidnic zmanjšujejo vnetja in preprečujejo gnitje v črevesju. Tudi trpka hrana spodbuja prebavo. Grenke snovi vzburjajo brbončice ter spodbujajo izločanje želodčnega soka in encimov, prav tako se poveča peristaltika črevesja. Spodbujevala so tudi nenasičene maščobne kisline omega-3 in sončnična semena, arašidi, pšenični in koruzni kalčki. Med aminokislinami so levcin, fenilalanin, tirozin, triptofan in valin. Dobimo jih predvsem v siru in mlečnih izdelkih. Veliko teh grenkih snovi je v čebuli, ta pa ima še veliko žveplenih snovi, kar preprečuje razmnoževanje škodljivih črevesnih bakterij.
Še nekaj podatkov o tem, kaj povzroča napenjanje, čeprav si ne bi mislili. Ugotovili so, da pretesne hlače ali krilo z večjim pritiskom v pasu še povečajo nastajanje plinov. Slabo prilegajoče se proteze pa povzročajo nepravilno žvečenje in večje hlastanje zraka, kar spet poveča nastajanje plinov.
Prav presenetljiv je tudi podatek, da večine plinov ne spustimo v ozračje tam zadaj, marveč jih prek črevesja absorbiramo v kri in se potem izmenjajo v pljučih, od koder jih izdihamo. Preostali del mešanice plinov pa se s pomočjo ritmičnega krčenja debelega črevesja nezadržno pomika proti izhodu in sproža občutek nujne potrebe po sprostitvi. No, mentalno in telesno zdrav odrasli človek bo znal zadržati ta občutek do primernega trenutka. Za konec: ne gre zanemariti dejstva, da najbolj napenja porušeno razmerje v prehranjevanju. Če uživamo vsakega po malem in hrano temeljito prežvečimo z zaprtimi usti, z vetrovi ne bo težav. In kaj je najboljši način za odpravo pretiranih plinov v telesu? Hoja je pravo zdravilo za vse ...
