Zdravje kratke
Napotnice bodo veljale do zaključka zdravljenja
Desetega septembra bodo začele veljati nekatere spremembe glede zdravstvenih napotnic. Zdravnik, ki bo izstavil napotnico, na njej ne bo več označil, koliko časa naj bi ta veljala. Zaključil jo bo šele, ko bodo izvedene vse potrebne zdravstvene storitve, vključno z morebitnimi operativnimi posegi in kontrolnimi pregledi. To pomeni, da bolniki za spremljanje kronične bolezni pri specialistih ne bodo več potrebovali kontrolnih napotnic, ukinjata se izdaja enkratnih napotnic in napotnic za določeno obdobje ter njihovo podaljševanje, so pojasnili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Prav tako se ukinjata omejitev izdaje povezanih napotnic na zgolj eno raven zdravstva in navajanje obsega pooblastil. Na podlagi izdane napotnice bo imel napotni zdravnik samodejno vsa pooblastila za izvedbo vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Napotnice, ki jim veljavnost še ni potekla, bo Nacionalni inštitut za javno zdravje spremenil v napotnice, ki bodo veljale do zaključka zdravljenja (ne glede na obseg pooblastil in obdobje veljavnosti). Pacientom ni treba storiti ničesar.
Preidimo od besed k dejanjem
Moto s𝐯𝐞𝐭𝐨𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐦𝐞𝐬𝐞𝐜𝐚 a𝐥𝐳𝐡𝐞𝐢𝐦𝐞𝐫𝐣𝐞𝐯𝐞 𝐛𝐨𝐥𝐞𝐳𝐧𝐢, ki je v septembru, je: Čas je, da preidemo od besed k dejanjem na področju demence!, da bi odpravili stigmo in napačne informacije v zvezi s to boleznijo ter oblikovali demenci prijaznejšo družbo. Zlasti na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, tj. 21. septembra, bo potekalo veliko dogodkov za ozaveščanje, med njimi tudi tradicionalni sprehodi za spomin. V Ljubljani se bodo na primer udeleženci zbrali ob 10. uri pred Narodno galerijo in se sprehodili do mestne hiše.
Svojcem bolnikov z demenco bodo dobrodošle izkušnje, ki jih na predavanjih z naslovom Moje potovanje z mamo skozi labirint demence deli Alenka Veber, ustanoviteljica Zavoda Rihtarjeva domačija, ki je tudi demenci prijazna točka, in na družbenih omrežjih objavlja dnevniške utrinke Iz sveta Alzheimerjeve demence. Iskreno govori o tem, da jo je skrb za mamo, ki je zahtevala neizmerno potrpežljivost, sočutje in močno čustveno odpornost, privedla do čustvene izgorelosti. Še vedno išče poti okrevanja in k temu želi spodbuditi še druge. Predavanja bodo 13. septembra v Knjižnici Kranjska Gora, 16. septembra v Mestni knjižnici Velenje, 24. septembra v Mestni knjižnici Izola ter 1. oktobra v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki.
Povezanost med boleznijo ven in srčno-žilnimi obolenji
Če imate težave z venami, bodite pozorni tudi na zdravje srca. Strokovnjaki ugotavljajo, da sta arterijsko in vensko ožilje bolj povezana, kot so sklepali še pred desetletjem. Revija European Heart Journal, ki izhaja pod okriljem Evropske zveze za srce, je leta 2021 objavila rezultate obsežne nemške študije. Opravili so jo v Mainzu, vanjo pa je bilo vključenih več kot 12.000 ljudi, ki so jih opazovali od šest do osem let. Raziskovalci so preverjali, ali so imeli sodelujoči ob venski bolezni še katero od srčno-žilnih bolezni, kot so atrijska fibrilacija, srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen, periferna arterijska bolezen – PAB, ali pa so morda doživeli možgansko kap. Raziskava je dokazala, da je kronična venska bolezen dejavnik tveganja za težave s srcem ali ožiljem in da zviša tudi tveganje za smrt. Prav tako se je pokazalo, da z leti ljudje pogosteje umirajo za srčno-žilnimi boleznimi, če imajo hkrati bolj razvito kronično vensko bolezen. Bolniki z napredovalo vensko boleznijo (stanje, ko je vnetje že prešlo z žile na okoliška tkiva in povzročilo edem, kožne spremembe ali celo razjede) imajo za 2,6 odstotka večje tveganje, da bodo zboleli za katero od srčno-žilnih bolezni, kot pa zdravi ljudje.
Ušesno maslo ni vedno rumeno
Ušesno maslo varuje sluhovod pred umazanijo, mikrobi in okužbami. Ni nam ga treba odstranjevati, saj se samodejno izloča z govorjenjem, žvečenjem ali zehanjem. Zdravniki še posebej odsvetujejo bezanje po ušesnem kanalu z vatiranimi palčkami, saj kaj hitro pride do poškodbe, obenem pa maslo potisnemo v notranjost, kjer lahko nastane čep. Kadar se ušesnega masla nabere več in se nam zdi, da slabše slišimo, naj ušesa pogleda in očisti zdravnik. Prav tako se moramo posvetovati z zdravnikom, če ušesno maslo spremeni barvo. Običajno je v odtenkih rumene ali oranžne barve in mehko, dlje ko je v ušesu, temnejše in trše je, saj se ga oprimejo delci kože in podobno. Ljudje, ki uporabljajo slušni aparat, imajo pogosto celo črno ušesno maslo. To ni znak bolezni, pač pa je maslo predolgo ležalo v ušesu, kjer je oksidiralo. Tudi rdeče obarvanega ušesnega masla se ne smemo ustrašiti. V sluhovodu je namreč veliko krvnih žil, lahko smo se popraskali ali nas je pičila kakšna žuželka, morda se je naredil mozoljček. Če opazimo močno rdeč izcedek, pa moramo k zdravniku, morda gre za poškodbo bobniča. Enako velja, če je izcedek zelen in ima neprijeten vonj. To je znak okužbe, najverjetneje gre za vnetje srednjega ušesa.
