KULTURA kratke
Prenovljeni grad Podčetrtek
Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).
Ohranjamo klobučarstvo
Čeprav sta klobučarstvo in modistovska obrt pri nas skoraj že povsem izginila, je Celjanki Špeli Strašek, ki s svojim delom skrbi za ohranjanje in razvoj klobučarske in modistovske obrti, uspelo, da je klobučarstvo vpisano v register naše nesnovne dediščine. Pobudo za vpis so podali v Muzeju novejše zgodovine Celje, predlog je pripravil koordinator varstva nesnovne dediščine Slovenski etnografski muzej. Kot so sporočili z Zavoda Celeia Celje, Špela Strašek unikatne klobuke in pokrivala izdeluje za stranke iz Slovenije in tujine. Z delavnicami in urbanimi dogodki skrbi za promocijo klobučarstva in izdelovanja pokrival, sodeluje z umetniki, modnimi kreatorji, spodbuja trajnostne prakse in se aktivno vključuje v drugo dogajanje. S tem nadaljuje skoraj stoletno tradicijo Klobučarstva Tomažin in dela celjskih modistk. Sicer v Sloveniji deluje le še nekaj klobučarjev in modistk, ki to obrt negujejo in jo prilagajajo sodobnim potrebam in željam. Klobuki niso izginili, se pa spreminja njihova namembnost.
GLASBA
Bogata koncertna sezona Cankarjevega doma
Zlati in Srebrni abonma ponujata niz izjemnih koncertov mednarodno priznanih umetnikov in sestavov. V okviru Zlatega abonmaja bo šest koncertov z vrhunskimi orkestri, dirigenti in solisti. Uvodni večer: Bamberški simfoniki, Daniil Trifonov (eden najbolj vročih pianistov zadnjega desetletja), Jakub Hrůša in drugi izjemni gostje. V ciklu mednarodnih komornih koncertov v okviru Srebrnega abonmaja bo ta mesec na sporedu recital dveh dedičev velike madžarske glasbene šole: violončelista virtuoza Istvána Várdaia in pianista Zoltána Fejérvárija. V programu ostajajo koncerti z orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenije. Raznovrstno glasbo prinašajo tudi Cankarjevi torki, v okviru katerih bo 15. oktobra prvič v Sloveniji nastopil kubanski džezovski pianist Haroald Lopeza-Nussa. Festival slovenske etnoglasbene ustvarjalnosti Godibodi bo 22. in 23. oktobra potekal že sedemnajstič in bo v dveh dneh ponudil koncerte zasedb Hostnik & Krečič, Kiki, Belin in Nakana, ki bodo na festivalu predstavljali svoje nove albume. Za več informacij je na voljo njihova programska knjižica.
RAZSTAVE
70 let slikarja Jožeta Marinča
V Galeriji Božidar Jakac se Marinču ob njegovem jubileju poklanjajo z veliko pregledno razstavo, ker je »edini v Kostanjevici na Krki živeči vizualni umetnik zadnjih desetletij in pomemben člen pri popularizaciji slikarstva v regionalnem okolju kot tudi v nacionalnem pomenu«. Umetnika na razstavi predstavljajo s približno 80 deli, ki obsegajo študijska iskanja in abstrahirano figuraliko, s katero je tako rekoč dokumentiral kostanjeviško tradicionalno pustovanje v ciklu Praznovanje šelme/Šelmarije. Svoj pečat je pustil tudi v javnem prostoru s sliko Simfonija pomladi, ki krasi pročelje ene izmed starih mestnih hiš v Novem mestu, in s poslikavo Hidroelektrarne Krško ter na OŠ Jožeta Gorjupa kot pedagog in mentor mladim ustvarjalcem v okviru grafičnega bienala jugoslovanskih otrok in kot organizator še vedno aktualnih Extemporov. Razstavljal je na večini pomembnih razstavnih prostorov v Sloveniji in tujini, kjer se je med drugim predstavil v Egiptu, Čilu in Estoniji. Do 27. oktobra.
Stupica – od dedka do vnukinje
Tako so v Galeriji Velenje naslovili razstavo ilustratorke Hane Stupice, ki ne prikazuje le njenih del, ampak se ukvarja tudi z vprašanjem, kakšen vpliv so imeli nanjo dedek Gabrijel Stupica, babica Marlenka in mama Marija Lucija Stupica. Hana Stupica predstavlja, kako so jo navdihovali predhodniki, ki so za svoja dela kot vrhunski umetniki prejeli pri nas najvišja priznanja. (foto: Črt Piksi)
Vladimír Birgus v Galeriji Photon
Ljubitelje fotografije bo navdušila samostojna razstava enega najpomembnejših čeških fotografov, ki je tudi kustos, zgodovinar fotografije, profesor in vodja Inštituta za kreativno fotografijo na Šlezijski univerzi v Opavi. Igral je ključno vlogo pri uvajanju in razvoju barvne fotografije v tej regiji. Čeprav je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja že uveljavljen fotograf v črno-beli tehniki, je v barvni fotografiji našel nove možnosti za izražanje čustev, psiholoških stanj in osebnih pogledov na realnost. Z barvno fotografijo se je oddaljil od klasičnih socialnih tem, ki so prevladovale v njegovem zgodnejšem opusu. V njej je raziskoval intimnejše teme, ki so odražale njegov drugačni formalni pristop in drugačne motive v upodabljanju sveta. Na ogled le še nekaj dni.
KINO
Filmsko gledališče
Kulturni dom Nova Gorica z vsakoletnim filmskim repertoarjem ohranja stik mesta s sodobno filmsko produkcijo. Osrednjo filmsko ponudbo predstavlja Filmsko gledališče, letošnji nabor bo obsegal 18 večinoma evropskih filmov, nekaj jih prihaja iz ZDA in Bližnjega vzhoda. Sezono začenjajo 18. oktobra s filmom francoskega režiserja Quentina Dupieuxa Drugo dejanje, ki je med drugim odprl tudi festival v Cannesu, trajala pa bo do aprila. Več filmov se ukvarja z nevralgičnimi točkami sodobne družbe, med njimi je film poljske režiserke Agnieszke Holland Zelena meja o političnih igrah beloruske in poljske vlade, katerih žrtev so begunci. Poleg tega pripravljajo tudi cikel dokumentarnega filma, ki bo na sporedu januarja.
Kinodvor
Tudi v letošnji sezoni ohranja popularna Srečanja ob sredah za starejše. Ponudili bodo deset filmskih projekcij, in sicer tako dopoldne (ob 10. uri) kot popoldne (ob 15. uri) v dvorani Kinodvora. Sledil jim bo pogovor s filmskimi ustvarjalci, ki ga boste lahko spremljali tudi po spletu.
Slovenska kinoteka
V oktobru pripravljajo prvo pregledno retrospektivo ene največjih svetovnih filmskih ustvarjalk Kire Muratove, ki so ji pravili tudi enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialna anarhistka in drzna filmska eksperimentatorka. Neprestano je preizkušala svoje občinstvo in premikala meje filmskega jezika. V sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom, Goethe-Institutom Ljubljana in švicarskim veleposlaništvom bodo na Dnevih nemško govorečega filma predstavili tradicionalni pregled sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel.
