Jabolka in hruške za dobro voljo in zdravje
V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.
Jabolko (lat. Malus domestica) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. Rimljani, Germani in Slovani so jabolka širili po Evropi. Prvi načrtni sadovnjaki se pojavijo v srednjem veku znotraj samostanskih in grajskih zidov. Vendar je že v tretjem stoletju pred našim štetjem grški botanik Teofras odkril cepljenje in križanje dobrih lastnosti, kar je omogočilo nastanek različnih sort. Valvazor piše, da so na prelomu v novi vek poznali že več sto sort jabolk. V času razsvetljenstva in cesarice Marije Terezije je osrednja oblast na Dunaju začela spodbujati ustanavljanje deželnih kmetijskih družb, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje.
Blagodejno delovanje jabolk
Jabolka imajo do 91 odstotkov vode, do 14,8 odstotka sladkorjev, med njimi do polovice fruktoze, slabo petino saharoze in šestino glukoze, pa malo beljakovin in maščob. Zraven je do 1,5 odstotka sadnih kislin: jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, tartarinske in oksalne. Nekaj je topnih in netopnih vlaknin (do 3,3 odstotka) in zelo malo skupnih taninov ali čreslovin. V sto gramih jabolka je energijska vrednost od 51 do 64 kcal.
Jabolka so odlično skladišče koristnih snovi. V njih so vitamini skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) ter A in C. V kožici tik pod površjem lupine je kar šestkrat več vitamina C kot v mesu jabolka. Med minerali je največ kalija, sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. V kožici so skoraj vsi antioksidanti in tudi več kot dve tretjini vlaknin. Jabolka so bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin (klorogenska kislina in katehina), karotenoidov in flavonoidov (florizin in kvercetin).
Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena in kot sok. Pektini v jabolkih vežejo strupene kovine, živo srebro in svinec, da jih črevesje lahko odstrani iz telesa. Čreslovina in tartarinska kislina zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov in ustavljata driske ter pospešujeta zdravljenje bolezni. Rahlo ogreta jabolčna kaša ali rahlo pečeno jabolko sta tudi eni izmed najbolj lahkó prebavljivih jedi. Delujeta blažilno na želodec in črevesje, odpravljata vnetja želodčne sluznice in spodbujata k normalnemu delovanju želodca. Jabolka znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi. V ta namen je tudi dobro ob mastnem svinjskem mesu ali mastni gosi speči še jabolko. Raziskave kažejo, da z uživanjem dveh jabolk skupaj z lupino na dan kar za 14 odstotkov zmanjšamo tveganja za srčna obolenja in da flavonoidi v jabolkih preprečujejo razvoj rakavih celic. Antioksidanti preprečujejo oksidacijske poškodbe možganov, izgubo spomina in pešanje možganskih sposobnosti. Jabolka so primerna za sladkorne bolnike, saj njihove vlaknine zavirajo nihanje sladkorja v krvi.
Jabolka so bogat vir kalija in drugih mineralov in uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo krvni tlak ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo revmatične težave v sklepih, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovita proti virusu herpesa. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.
V ljudskem zdravilstvu so jabolka uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, bolezni srca, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih, pečena so polagali na boleče uho, pečena in pretlačena z olivnim oljem pa so polagali na rane.
Jabolka močno vplivajo na prebavo in presnovo. Dobro bi bilo vsaj enkrat na mesec za zdravo črevesje narediti razkuževalno kuro z jabolki. Zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom meda, popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Hruške vračajo dobro voljo
Kdor kislo se drži, naj brž po hruško odhiti! Na Slovenskem hruške že dolgo razveseljujejo mlado in staro. »Hruška debeluška v soncu dozori, vet'rček jo strese, hruška odleti,« sta nas v rosnih letih učila mama in oče. No, prvi verz ne drži, kajti hruške na drevesu ne dozorijo povsem, marveč se omedijo šele po obiranju. Vendar zrele hruške ostanejo primerne za uživanje samo dan, dva ...
Hruške (lat. Pyrus communis) imajo veliko hranilno in fiziološko vrednost. V njih je do 92 odstotkov vode in do 12 odstotkov sladkorjev, vendar trikrat več fruktoze kot glukoze, ter odlično razmerje med minerali (kalcijem in fosforjem, natrijem in kalijem, bakrom in cinkom), kar zagotovi temeljito izgorevanje hrane in takoj dá energijo. Zaradi bogastva kalija pospešijo odvajanje vode in izločanje odpadnih snovi iz telesa. Hruške vežejo težke kovine in konzervanse iz hrane, močno pospešujejo prebavo, odpravljajo želodčne in črevesne krče ter težave z žolčnikom, blažijo vnetja sluznic, zbijajo vročino ter zmanjšujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj in zvišanega holesterola. V hruškah je veliko klorofila ter karotenoidnih in flavonoidnih snovi, zlasti antocianov, kvercetina in katehinov ter lignanov, ki preprečujejo sladkorno bolezen tipa II in raka.
Hruške niso redilne. V 100 gramih neolupljenih hrušk je samo 54 kcal in okrog 4 grame topnih vlaknin. V njih so vitamini skupine B, zlasti B 9, ter C, E in A. In kar je zelo pomembno za ženske, hruške so idealne za odpravljanje celulita.
Pradomovina hrušk je Perzija, a so jih že v antiki prenesli v staro Grčijo in rimski imperij. Od tod so se širile po Evropi in po Kolumbu preplule še Atlantski ocean. Znanih je poldrugi tisoč različnih sort, ki se rahlo razlikujejo po vsebnosti hranilnih snovi in aromi. V Sloveniji danes gojimo le nekaj sort z zvenečimi tujimi imeni, avtohtone tepke, pituralke in druge domače sorte pa so ogrožene. Cesarica Marija Terezija je imela prste vmes tudi pri popularizaciji hrušk. Vedela je, da lahko odžejajo in za silo potešijo lačnega popotnika. Zato je ukazala, da morajo gospodarji na Kranjskem pred vsako hišo ob cesarski poti zasaditi hruško, sicer so bili tepeni. In tako so kranjske obcestne hruške dobile ime tepke.
Hruške vračajo dobro voljo in navdušenje, ker imajo, kot rečeno, zelo veliko folne kisline, vendar jo hitro izgubljajo, če dolgo stojijo v košari ali na stojnicah. Zato izbiramo samo take brez rjavih peg, saj so le takšne res sveže. Uživamo surove, vendar so nekatere primerne tudi za vlaganje, kuhanje kompota ali kot suho sadje. Kuharski mojstri jih postrežejo s sirom, tudi pikantnimi, ter svinjskim ali puranjim mesom in divjačino. Zimske sorte hrušk imajo zaradi kalcijevih spojin trdo meso. Nosečnice in tisti z obolelim želodcem ali črevesjem naj se izogibajo takim hruškam in si raje skuhajo kompot. Le redki pa zaradi morebitne alergijske reakcije ne smejo uživati niti svežih niti kuhanih hrušk.
Recepta
Paramelada za dobro razmerje holesterola: Potrebujemo enako količino jabolk, korenja in paradižnikov in sok ene limone. Vse to očistimo, narežemo na kose in v loncu z vodo skuhamo, da se vse zmehča. Nato ohladimo in vsebino v mešalniku zmešamo v kašo, prelijemo v lonec, dodamo pektin, sladkor, cimet in kuhamo do želiranja.
Marmelada tisočerih okusov: Potrebujemo jabolka, hruške, slive, fige, marelice, aronijo, rdeče in rumene korenčke, paradižnik, bučo hokaido, limono, cimet, klinčke, zavitek ali dva vanilje. Vse skupaj kuhamo do mehkega, ohladimo in zmešamo v mešalniku, prelijemo v lonec ter dodamo pektin in sladkor in kuhamo do želiranja. Ta marmelada je polna zaščitnih snovi, zato je zelo koristna proti prehladom in gripi.
