Iskanje odgovorov

oktober '24

Za slovenske zmage

Gospodarsko uspešnost držav običajno merimo z njihovo gospodarsko rastjo in višino BDP (bruto družbenega proizvoda). Napovedi za države Evropske unije niso obetavne. Gospodarstvo se namreč sooča z veliko podražitvijo energentov in surovin, polega tega pa je vse bolj vidno tehnološko zaostajanje za Kitajsko in ZDA. Zavedajoč se teh okoliščin, je Evropska komisija nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija zaprosila, naj pripravi načrt za okrevanje gospodarstva Evropske unije. Njegov predlog je v grobem naslednji. Evropska unija je lahko konkurenčna Kitajski in ZDA, tudi Indiji, če bo zelo povečala sredstva za investicije. Šlo naj bi za 500 milijard evrov. Toda od kod dobiti ta denar, če gospodarstvo peša. Poleg tega v naši neposredni soseščini divjata vsaj dve vojni, ki države hočeš nočeš silita, da povečujejo izdatke za obrambo. NATO zahteva, da se najmanj dva odstotka BDP namenita obrambnim izdatkom. Posledice te usmeritve bodo kmalu vidne – manj bo denarja za socialo, pokojnine, zdravstvo …

Kako resne so razmere, govorijo poročila iz Nemčije, vodilne gospodarske sile med državami EU. Napovedi, da bosta Volkswagen in AUDI zaprla nekaj svojih tovarn, so skrb vzbujajoče. Tudi za slovenske udeležence v avtomobilskem grozdu, ki pomembno prispevajo pri uspešnosti našega izvozno usmerjenega gospodarstva.

Evropo so v zadnjem času prizadele velike naravne ujme, ki so povzročile ogromno škode. Za odpravo posledic bodo potrebna ogromna sredstva, vendar je vprašanje, od kod jih vzeti. Zmanjšana gospodarska rast namreč v državne proračune ne prispeva pričakovanih prilivov. Vlade bodo v novih okoliščinah morale sprejemati nepriljubljene ukrepe in breme obnov pravično razporediti med državljane. Neoliberalna politika večine vlad takega reševanja skupnih težav ne obeta. Kot hudič križa se namreč izogibajo obdavčitvi rekordnih dobičkov lastnikov kapitala.

Slovenska vlada zagotavlja, da je kos sedanjim razmeram, in napoveduje nadaljevanje reformnih ukrepov. Najbolj skrbijo razmere v zdravstvu. Pravzaprav bo urejanje teh razmer ključno za politično stabilnost v državi. Pri tem bi pričakovali, da bi tudi opozicija sodelovala pri zagotavljanju pravic pacientov in odgovornosti zdravstvenega osebja (tudi zdravnikov). Do zdaj slej so bile njihove razprave usmerjene v nasprotno smer. Tako sodelovanje bi bilo dobrodošlo tudi, ko gre za soočanje s spremenjenimi geopolitičnimi razmerami v naši soseščini in drugje po svetu.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media