NOVICE OD VSEPOVSOD

oktober '24

Naj planinska koča je na Kozjaku

Obiskovalci gora so v akciji Planinske zveze Slovenije (PZS) in spletnega portala Siol.net že desetič zapored izbirali planinske postojanke, ki se odlikujejo po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Izmed 147 koč so naziv naj planinska koča namenili Koči na Žavcarjevem vrhu (862 m), ki spada pod Planinsko društvo Maribor Matica. Tu sta že tretje leto najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja, v kuhinji pa jima pomaga Saška Šrajner. Razveselili so se naziva, ki ga prejemajo ravno ob 70. obletnici delovanja prve planinske koče na Kozjaku. Še daljšo tradicijo, prihodnje leto bo namreč praznovala 125 let, pa ima Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m, PD Jezersko), ki je v letošnji akciji prejela plaketo za naj visokogorsko planinsko kočo. Že deseto leto je v njej oskrbnica Karmen Klaura, ki sodeluje z mlado ekipo. Obiskovalci so med prvih pet planinskih koč uvrstili še Dom na Kofcah, Dom planincev v Logarski dolini, Kočo na Ljubelju in Lavričevo kočo na Gradišču; med visokogorskimi postojankami pa so največ glasov dobile še Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Kriški gori in Pogačnikov dom na Kriških podih. Foto: Manca Ogrin

Po pohodih še na friko

V sklopu festivala Dnevi pohodništva v dolini Soče se lahko do 13. oktobra še udeležite kakega zanimivega dogodka. KTT Društvo Baška dediščina v soboto, 5. oktobra, pripravlja 12. pohod po tematski poti Na svoji zemlji. Med peturnim, a nezahtevnim pohodom boste obiskali kraje, kjer so bili leta 1948 posneti najpomembnejši prizori prvega slovenskega celovečernega zvočnega igranega filma. Zbor bo pred domom krajanov na Grahovem ob Bači med 9. in 10. uro. Več informacij dobite na telefonski številki 041 601 248 (Alenka Zgaga). Naslednjo soboto, 12. oktobra, pa Tolminci vabijo na kmečki praznik oziroma na FrikaFest. Pokusili boste lahko tradicionalno posoško jed, friko, ki jo pripravljajo iz sira in krompirja in/ali jajc z najrazličnejšimi dodatki. Srečali boste tudi pastirje, ki se bodo vrnili z visokogorskih pašnikov, lahko pa se odpravite še na ogled Tolminskih korit z vodnikom. Foto: Peter Domevšček

Prijavite se na natečaj v peki kruha

Tudi letos vas Fala Slonček vabi, da se mu pridružite na natečaju v peki kruha Naj Fala kruh 2024. Strokovna komisija bo najboljši kruh izbirala v kategorijah pšenični in mešani kruh ter kruh posebne vrste, letos pa bodo izbirali še najboljšo fokačo. Na natečaj se lahko prijavite do 4. novembra, tako da pošljete recept ter svoje podatke (ime, priimek ter naslov/elektronski naslov) na e-naslov: fala.sloncek@gmail.com ali Facebookovo stran Fala Slonček. Povabili vas bodo, da svoje pekovske mojstrovine prinesete na ocenjevanje in razstavo kruha ter fokač, ki bo 9. novembra v Ljubljani. Zmagovalce čakajo lepe nagrade. Več o natečaju najdete na www.kruhinpotica.com ali na Facebookovi strani Fala Slonček.

Starejši bolj skrbijo za zdrav življenjski slog

Raziskava Mediana TGI Adria, ki so jo izvedli na vzorcu več kot 4000 ljudi, je pokazala, da starejši delujejo bolj trajnostno, bolj skrbijo za zdrav življenjski slog, bolj cenijo tradicijo in družino ter pogosteje izbirajo kakovostne lokalne izdelke. V Sloveniji več kot petino celotne populacije (več kot 470.000 ljudi) predstavljajo pripadniki babyboom generacije, ki so stari med 60 in 78 let, medtem ko je pripadnikov mlajše generacije (t. i. generacije Z), rojene med letoma 1995 in 2010, 16 odstotkov oziroma nekaj več kot 340 tisoč. Med njimi pa so znatne razlike. 

Približno tri četrtine starejših izraža skrb glede onesnaženosti in prevelikega števila avtomobilov, skoraj 90 odstotkov se jih tudi trudi ločevati odpadke. Istočasno so nad onesnaževanjem zaskrbljeni le trije od petih mladih, z recikliranjem pa se jih trudi okoli 70 odstotkov. Starejšim je zelo pomembno zdravje. Le trije od desetih starejših si privoščijo tudi manj zdravo hrano, medtem ko je pri mladih takih več kot polovica. Glede na raziskavo starejši bolj kot mladi cenijo tradicijo in družino. Tri četrtine starejših trdi, da je družina zanje pomembnejša kot kariera, s čimer pa se strinja le 60 odstotkov mladih. Trije od štirih mladostnikov in kar 90 odstotkov starejših preživlja čas s svojo družino. Kar zadeva porabo denarja, nekaj manj kot dve tretjini mladih posameznikov nenehno išče ugodne ponudbe, medtem ko ta delež znotraj starejše generacije ne dosega niti polovice. Zanimiv pa je podatek, da se je v zadnjih petih letih znatno povečala uporaba različnih družbenih omrežij med starejšimi, najbolj priljubljen je še vedno Facebook, ki ga uporablja že več kot polovica starejše generacije.

Za zdravje Zgornjesavinjčanov

Ob občinskem prazniku so v občini Nazarje 12. septembra odprli prizidek k zdravstvenemu domu. Namenjen je občanom sedmih občin in zlasti za starejše pomeni veliko pridobitev zaradi zmanjšanja potreb po mobilnosti in dostopnosti do vseh oblik zdravstvenih storitev. Naložba je vredna okoli šest milijonov evrov, milijon evrov je prispevalo ministrstvo za zdravje, približno 2,5 milijona Občina Nazarje, preostanek pa druge občine po dogovorjenem ključu. Pred petimi leti pa je bilo javno zdravstvo Zgornje Savinjske doline pred čistim zlomom. Zato so občani na pobudo Društva upokojencev Nazarje ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev javnega zdravstva. Organizirali so protestni shod z zahtevo po odpravi težav in za direktorico Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje predlagali Boženo Herzog. Imeli so srečno roko. Zadnja leta je poslovanje dobro, poleg odprtja prizidka je v teh letih z ekipo poskrbela za saniranje izgube, pozitivno poslovanje, prenovo zdravstvenih postaj v Mozirju in na Ljubnem, zaposlitev dveh zdravnic in pediatrinje, uvajanje novih programov in širitev drugih dejavnosti ter nabavo reševalnega vozila. (Besedilo: V. P., foto: Občina Nazarje)

Nov sistem obračunavanja omrežnin

Prvega oktobra bodo začele veljati novosti pri plačevanju stroškov električne energije. Spremembe so nujne, ker bo treba zaradi pričakovanega povečanja porabe elektrike, med drugim zaradi povečane elektrifikacije pri ogrevanju in v prometu zaradi opuščanja fosilnih goriv, okrepiti distribucijski sistem, pravijo distributerji.

Glavna sprememba je nov način obračunavanja omrežnine, ki naj bi bila pravičnejša, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga res uporablja. To bo omogočalo merjenje porabe na 15 minut, zato naj bi elektrodistribucijska podjetja opremila vse odjemalce z naprednimi merilnimi sistemi po zagotovilih do konca leta 2025. Vpeljanih bo še nekaj novosti. Prva je delitev leta na dve sezoni. Višja sezona bo trajala od novembra do vključno februarja, nižja sezona pa od marca do vključno oktobra. Druga novost pa je pet časovnih blokov, ki so določeni glede na obremenjenost omrežja. V obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno, bo omrežnina najdražja in obratno. Dražja bo med delovniki, cenejša pa med konci tedna in prazniki. Kot do zdaj bo najcenejša uporaba omrežja od 22. do 6. ure, sledila bo omrežnina v obdobjih srednje obremenitve omrežja, tj. med 6. in 7. uro, 14. in 16. uro ter 20. in 22. uro, ter najvišja omrežnina med 7. in 14. ter 16. in 20. uro. Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Novi obračun omrežnine se bo odrazil na položnicah, prejetih novembra, ki bodo izdane za oktober.

Družinska tradicija in vrhunska kakovost

Že 41 tradicionalnih slovenskih gostiln se ponaša z znakom Gostilna Slovenija, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Septembra so ga namreč prejele še štiri – Gostilna Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, Gostilna in hotel Kunst iz Leskovca pri Krškem, Gostišče Tolc iz Sorice in Gostilna pri Žabarju iz Ljubljane. To so večinoma družinske gostilne, ki ohranjajo (posodobljeno) tradicijo. Gostom postrežejo s kakovostnimi hišnimi, lokalnimi in regionalnimi jedmi, pri njihovi pripravi pa uporabljajo živila in izdelke lokalnih predelovalcev ali živila z zaščitenim geografskim poreklom, hkrati pa so trajnostno naravnane. Seznam najdete na spletni strani: https://www.ozs.si/sekcija-za-gostinstvo-in-turizem/gostilna-slovenija.

Ko praznuje jabolko

Jabolko je tako dober, vsestransko koristen in uporaben sadež, da ima v oktobru kar dva tradicionalna praznika. Od 6. do 13. oktobra bo potekal Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi, v okviru katerega organizirajo Pohod po kozjanskih sadovnjakih in kolesarjenje Z jabko na kolo, vmes bodo pri ribniku Trebče odprli Žabjo domačijo oziroma info center za dvoživke. Najbolj živahno bo dogajanje ob koncu tedna, ko pripravljajo bogat kulturni program, predstavitve starih obrti, različne igre, ustvarjalnice za otroke in še marsikaj. Seveda bodo na voljo za okušanje in prodajo jabolka iz travniških sadovnjakov ter drugi domači pridelki in izdelki. Ob Slovensko-bavarski hiši, kjer bosta razstavi starih sort jabolk in gob, bo postavljena mobilna predelovalnica soka. V soboto, 12. oktobra, se lahko udeležite tekmovanja v peki štrudlja ali lupljenja jabolk, da bi dobili najdaljši olupek …

Naslednji konec tedna med 18. in 20. oktobrom pa bodo jabolka glavna zvezda na Dolenjskem, točneje na Sokolskem trgu v Dolenjskih Toplicah. Na Prazniku topliškega jabolka bo dogajanje kar se da pestro in kulinarično zanimivo, med drugim bodo poleg ponudbe različnih sort jabolk in jedi iz njih obiskovalci ugibali težo buče velikanke, zbirali naj pridelke lokalnih pridelovalcev, si ogledali razstavo jabolk in gob, ustvarjali na delavnicah za otroke … Fotografija: Kozjanski park

Spoznavajmo evropsko kulturno dediščino

Še do 12. oktobra se lahko udeležite katerega od dogodkov, ki potekajo v sklopu letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Namen skupne akcije evropskih držav je javnosti predstaviti bogastvo in kulturno raznolikost Evrope ter obenem spodbuditi k varovanju in obnovi kulturne in naravne dediščine. Pri oblikovanju programa so sodelovali muzeji, galerije, knjižnice, arhivi, vrtci, osnovne in srednje šole ter turistične organizacije, zveze kulturnih organizacij in različna društva. Programsko knjižico, ki predstavlja dogodke po regijah, najdete na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: https://dekd.zvkds.si/

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media