Če ne bi bilo različnih socialnih prejemkov, bi pod pragom revščine živelo kar 23 odstotkov Slovencev. Zdaj je številka za polovico manjša, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so prepričani, da bodo zaradi predvidenih sprememb v zakonodaji deležni več pomoči zlasti tisti, ki jo res potrebujejo. Postopek uveljavljanja socialnih pravic pa naj bi bil hitrejši, lažji in predvsem bolj pravičen.

Ministrstvo je poslalo v javno razpravo tri nove zakone s področja socialnega varstva: zakon o socialno-varstvenih prejemkih; zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Predstavljamo nekatere izmed sprememb, ki naj ne bi zahtevale večjih stroškov, pač pa naj bi jih država uveljavila s prerazporeditvijo dosedanjega obsega sredstev. Z enotnimi merili in pogoji uveljavljanje posameznih pravic ter z novimi načini upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz...

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga že vse leto pripravlja ministrstvo za zdravje, koalicija še vedno usklajujejo, zadržujejo pa ga tisti, za katerimi stojijo zdravniki v javnih zavodih, ki svojim zavodom konkurirajo z delom v zasebnih zavodih. Ti zdravniki bi se namreč morali odločiti, ali bodo delali kot zasebniki ali kot javni zdravstveni delavci.

Kot da ne bi vedeli, zakaj se prav ti zdravniki upirajo ločitvi javnega od zasebnega zdravstva!

V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uzakonjuje postopno uresničevanje reforme obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se bodo spremenili nekateri pogoji za pridobitev pokojnine in za njeno odmero. Najpomembnejše spremembe zadevajo minimalne pogoje za starostno pokojnino, možnosti pridobitve starostne pokojnine pri nižji starosti, daljšo dodano dobo in pogoje za pridobitev družinske pokojnine.

Od 1. januarja dalje je za ženske najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine 56 let in 8 mesecev. Za uveljavitev pokojnine pri tej starosti pa ženska potrebuje tudi 37 let in 3 mesece pokojninske dobe. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri višjih starostih ostajajo nespremenjeni, tudi za moške.

Sredi novembra se je konstituiral novi svet pokojninskega zavoda, ki ga bo vodila Anka Tominšek, predstavnica upokojenskih organizacij. Njen namestnik pa je Dušan Bavec, predstavnik delodajalskih združenj. Svet pa ni mogel upokojencev razveseliti z novembrsko uskladitvijo pokojnin.

Svet je že na prvi seji obravnaval za upokojence eno pomembnejših zadev, to je uskladitev pokojnin z rastjo plač. Zakon določa, da mora svet zavoda ugotoviti, ali novembra obstajajo pogoji za drugo uskladitev pokojnin v tekočem letu. Žal letos ti pogoji niso izpolnjeni, je ugotovil svet. Dejansko so se pokojnine letos (februarja) že bolj povečale, kot so se povprečne plače.

Akcijo sklica izredne skupščine zavarovalnice Vzajemna in zbiranje podpisov za glasovanje na izredni skupščini so člani upravnega odbora ZDUS ocenili kot uspešno, saj je ZDUS uspelo doseči zastavljeni cilj, čeprav niti najbolj črnogledi niso pričakovali, da si bo država prek agencije za zavarovalni nadzor dovolila podržaviti zasebno zavarovalnico. In to vsega pet minut pred dvanajsto, ko je bila izredna skupščina že sklicana z objavo sklica v uradnem listu in ko bi naj Vzajemna prvič v svoji dvajsetletni zgodovini z glasovanjem na skupščini dobila prvi, ne le legalno, pač pa tudi legitimno izvoljeni nadzorni svet in posledično tudi legitimno upravo.

Pokojnine in drugi prejemki ter osnove, ki se usklajujejo v enakih rokih in na enak način, naj bi se uskladili tako kot po veljavni ureditvi, torej v februarju in novembru. V februarju 2010 naj bi se uskladili za polovico ugotovljenega povečanja povprečne plače, izplačane za obdobje januar - december 2009 in v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za koledarsko leto pred tem. Novembra 2010 pa naj bi se uskladile za polovico rasti povprečne plače, izplačane za obdobje januar - september tega leta v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za leto 2009. Slednja uskladitev pa bo smela znašati le toliko odstotkov, da povečanje povprečne najnižje pokojninske osnove v letu 2010, usklajene februarja in novembra, ne bo preseglo polovice ocenjene rasti povprečne plače za to leto iz »jesenske napovedi gospodarskih gibanj« Urada za makroekonomske analize in razvoj.

V minulem mesecu se je začela napovedana razprava o modernizaciji pokojninskega sistema. Z njo naj bi zagotovili finančno vzdržnost sistema ter primerne pokojnine in dosegli tudi več drugih ciljev, ki nam jih je med drugim osvetlil Peter Pogačar, vodja skupine, ki je pripravila predlog modernizacije, in generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

V Ljubljani je bil prvi od petih enodnevnih seminarjev za tajnike in tajnice društev upokojencev, ki jih je pripravila ZDUS. Enak tečaj so ponovili še v Mariboru, v mesecu novembru bosta v Celju in Novi Gorici, v decembra pa še v Novem mestu oz. na Ptuju.

Strokovnjaki Centra nevladnih organizacij Slovenije, podjetja ORPO, d. o. o. in ZDUS bodo udeležence seznanili s normativno-pravno ureditvijo poslovanja DU, usposobili tečajnike za samostojno uporabo računalniškega programa za poenoteno poslovanje vseh DU, pogovarjali pa se bodo še o problematiki, s katero se srečujejo tajniki in tajnice DU, dobili bodo nasvete za delo in si izmenjali izkušnje.

Zveza društev upokojencev Slovenije že od prvih objav v medijih o mogoči zamrznitvi pokojnin ohranja nespremenjeno stališče: razmišljanje o zamrznitvi pokojnin zavrača kot nepremišljeno in neutemeljeno.

ZDUS prav tako zavrača trditve predstavnikov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da so pokojnine naraščale celo hitreje kot plače. Omenjeno trditev namreč zanikajo uradni podatki Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije in Statističnega urada RS in s katerimi razpolaga tudi MDDSZ. V sedanjih razmerah je potrebno utemeljevati restrikcije na področju pokojnin z verodostojnimi podatki in preprečiti, da bi se ponovile ugotovitve in ocene, ki se podrejajo interesom posameznih strank, v aktualnem primeru nameravane restrikcije pokojnin.

Zvezi društev upokojencev Slovenije je za sodelovanje na skupščini zavarovalnice Vzajemna v nekaj dneh uspelo zbrati 3.801 pooblastilo lastnikov in zavarovancev Vzajemne. Kljub temu pa je 24. avgusta njihovih 13 predstavnikov ostalo pred zaprtimi vrati športne dvorane v Laškem. Tam je v imenu 900 tisoč lastnikov Vzajemne kakih 30 (ubogljivih) uslužbencev zavarovalnice in trije t. i. predstavniki malih delničarjev s skromnimi 412 glasovi (!) potrjevalo letno poročilo Vzajemne za lansko leto in delilo...