Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.

Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.

Sproščenost in moč gresta vedno z roko v roki, zato se jima bomo tokrat najbolj posvetili. Oboje bomo še zelo potrebovali, da bomo lahko uravnotežili svoje življenje.

Preden začnete izvajati vaje, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite ter zaokrožite z boki in vsem telesom v eno in nato še v drugo stran.

Ogrevanje v paru (slika 1) je nadaljevanje iz prejšnje številke. Predlagam, da ponovite vse vaje in da ste pozorni na prehajanja med obremenitvami iz pravilnega začetnega položaja v izpadni korak. Preobremenitev nog boste začutili najprej v sklepih in šele kasneje v mišicah.

Kaj praznike loči od navadnih dni? Medsebojno povezovanje, druženje in ... hrana. V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom. Tega se tudi sama živo spominjam: za božič je bila vedno svinjska pečenka, juha (z rezanci) je bila goveja. Za novo leto pa smo cvrli piščančje meso.

Kaj pa naj bo na letošnji praznični mizi, če upoštevamo nedavne trditve Svetovne zdravstvene organizacije o škodljivosti predelanega rdečega mesa? Morda pa je bila objava raziskave dobro premišljena in zrežirana s točno določenim učinkom. Raziskovalci namreč niso sporočili, od kod je bilo meso, kako so živali redili ... Obstajajo študije o različni vsebnosti snovi v mesu pašne živine in tiste iz intenzivne prireje in o različni količini hranilnih snovi med obema kategorijama. Take primerjalne raziskave so delali tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in so dostopne javnosti.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem je zbolel še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža, na hčer Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi enako pričesko, zato si je želela spremembo.

Trebušna slinavka je žleza podolgovate oblike, ki leži za želodcem in debelim črevesom. Njena vloga je izločanje hormonov v kri (inzulin) ter izločanje prebavnih sokov (encimov) v dvanajstnik. Značilne bolezni pri delovanju žleze so sladkorna bolezen, akutno in kronično vnetje ter rak trebušne slinavke.

Ob nenadni in zelo močni bolečini v zgornjem delu trebuha, ki seva v hrbet in se okrepi ob premikanju, spremljajo jo slabost in bruhanje, vročina, včasih tudi modrice na koži trebuha, lahko posumimo na vnetje trebušne slinavke (akutni pankreatitis). Prebavni encimi, ki sicer potujejo v dvanajstnik, se razgrajujejo že v žlezi, zato ne deluje več dobro. Najpogostejša vzroka so žolčni kamni ali pa pretirano pitje alkohola (daljše obdobje). Bolnik mora v bolnišnico, kjer ga postijo in prejema ustrezna zdravila. Vnetje trebušne slinavke se redko razvije v hudo obliko, sicer pa se uspešno pozdravi.

»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.

Znano je, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice). Kar četrtina ljudi v Sloveniji umre zaradi naštetih treh bolezni. »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje,« je nadaljevala in dodala, da nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo.

Duhovnik Sebastian Kneipp spada med pomembnejše osebnosti svojega časa na območju osrednje Evrope. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli delujejo na podlagi fizikalnih dražljajev tople in hladne vode: hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Blagodejne snovi v rastlinah pa se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in blagodejno učinkujejo na organizem.

Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite katero izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj izmed njih lahko zlahka pripravijo tudi vnuki, sami ali z vašo pomočjo, navdušile pa bodo tudi morebitne mlajše goste.

Kruh je velikokrat osnova preproste pogostitve, zato je med prazniki smiselno imeti vsaj hlebček kruha v zamrzovalniku, še bolje drobno pekovsko pecivo, ki ga v nekaj minutah odtalimo v mikrovalovni pečici ali v približno pol ure v običajni pečici. Na sobni temperaturi se tali kakšno uro – odvisno od debeline in gostote kruha.