-
Čeprav v Sloveniji nismo navajeni močno začinjene hrane, so v domači kuhinji čedalje bolj priljubljene tudi pekoče začimbe. Daleč najbolj znan in uporabljan je poper. Rastlina poprovec izvira iz tropske Azije, kjer raste kot ovijalka in lahko sega do deset metrov visoko, rodi pa kar dvakrat na leto. Na poprovcu se razvijejo socvetja drobnih belih cvetov, iz njih pa nastanejo zeleni plodovi, ki se podobno kot ribez oblikujejo v skupke jagod. Poper je bil nekoč zaradi dragega transporta tako drag kot zlato.
-
Martinovo puranje stegno s skuto
V posodici zmešamo 100 g skute, lističe timijana, ščep soli. Celo puranje stegno umijemo, previdno privzdignemo kožo in prostor pod njo napolnimo s skutnim nadevom.
Meso posolimo in na vseh straneh opečemo v ponvi na malo olja. Preložimo na pekač, dodamo nekaj grobo narezanih strokov česna, prilijemo 1 dcl belega vina in postavimo v segreto pečico.
Pečemo pri 200o približno 40 minut, nato temperaturo znižamo na 180o in pečemo še 20 minut, odvisno od teže mesa. Po potrebi prilivamo tekočino. Zadnjih nekaj minut po želji in okusu v omako dodamo zrna granatega jabolka.
*Recept je prirejen po Jamieju Oliveru. Nenehno mislimo na zdravje srca
Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok umrljivosti v svetu in kar 80 odstotkov smrti zdravniki pripisujejo zvišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Zlasti nevaren je visok krvni tlak, ki še narašča, če jemo preslano hrano, premalo zelenjave in če ne zaužijemo dovolj živil, ki vsebujejo kalij. Na visok krvni tlak vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža in premalo telesne dejavnosti. Tema letošnjega svetovnega dneva srca (29.
Kratke zdravstvene oktober 2012
Stop pešanju spomina! MemoHELP se imenuje preventivni program namenjen zlasti starejšim, ter vsem, ki želijo upočasniti pešanje spomina ali okrepiti sposobnosti pomnjenja. Projekt poteka v obliki brezplačnih delavnic, na katerih bodo udeleženci izvedeli več o pomembnost urjenja možganov, z različnimi miselnimi vajami in tehnikami pa bodo tudi praktično urili svoj spomin. Projekt, ki ga izvaja evropski inovacijski center Univerzum Minerva, traja do septembra 2013, je za udeležence brezplačen, saj je financiran iz slovensko-švicarskega programa...
-
Kadar kateri od starejših družinskih članov obleži zaradi bolezni ali tako opeša, da stežka opravlja vsakdanja opravila, se pojavi vprašanje, kako naprej, kdo bo skrbel zanj, ali ga lahko negujemo doma ali pa potrebujemo strokovno pomoč, ga premestimo v bolnišnico ali v dom starejših občanov? Če ugotovite, da ga lahko negujete doma, je dobro, da se pozanimate, kaj vse potrebujete in kako lahko prilagodite bivalno okolje, da bodo vsakdanja opravila lažja in čim manj neprijetna tako za negovalca kot za bolnika.
Pogovor in zdravilne rastline preganjajo depresijo
Depresija je stara toliko kot človeštvo, v razvitem svetu pa se je povzpela v sam vrh zdravstvenih problemov, saj kar pet odstotkov prebivalcev trpi za to boleznijo. Žal pa bolezen težko prepoznajo oboleli; pogosto je ne zaznajo niti najbližji svojci. Bolezen se kaže kot žalostno razpoloženje, otožnost, pobitost, črnogledost, melanholičnost. Po navadi se temu pridružijo še fizične motnje, glavoboli, vrtoglavice, tiščanje v prsih, razbijanje srca, pogosto tiščanje na vodo in splošno pomanjkanje energije.
-
Vsi poznamo pregovor, da je navada železna srajca. To drži tako v dobrem, kot v slabem. In česar se navadimo – tudi če to postane razvada - se le stežka odvadimo. Navada je oblika pridobljenega vedenja, ki poteka brez zavestnega napora ali z malo takega napora. Razvija se s ponavljanjem in jo je težko spremeniti. Vsak med nami pozna slabe navade. Nekdo uživa pretirano veliko slaščic, kdo drug spet poje preveč mastnega mesa; mnogi veliko kadijo, se zaradi prekomerne teže premalo gibljejo, premalo jim je kozarček dobrega vina po kosilu in se...
-
Kako iz nezdravega odnosa? Poklicala me je petinsedemdesetletna gospa, ki je za svojo vnukinjo želela pomoč. Omenila je, da že dalj časa opazuje vnukinjin partnerski odnos. Ne želi se vmešavati, vendar ji je hudo, ko vidi, kaj se dogaja. Prosila je, ali lahko dekle pride v svetovalnico na pogovor in na morebitno svetovanje, če se bo odločila, da želi spremeniti svoje življenje. Med srečanjem se je izkazalo, da vnukinja že šest let živi s partnerjem, ki je do nje nasilen, žaljiv, ljubosumen, tudi fizično agresiven.
Skrb za ostarelega starša zadeva vso družino
Njene oči so se zvedavo zazrle v ljubljeno hčer, ki je z vso svojo pozornostjo nalivala čaj v lepo oblikovane starinske skodelice. Misli so se nekontrolirano podile po glavi in mamino srce je divje utripalo, ko je nebogljeno spregovorila:»Nataša, moj spomin vse bolj peša in vedno teže se spomnim stvari. Le kaj se bo zgodilo z mano, strah me je.« Roka je za trenutek zastala in hčerka se je ljubeče nagnila k svoji starajoči materi: »Mama, ne skrbi, pešanje spomina je del naravnega staranja, vse bo v redu.
-
Med pomembne elemente spodbujanja mentalnih zmožnosti in sposobnosti znanstveniki (zdravniki, psihologi, sociologi) uvrščajo številne dejavnosti. Posebno pomembno vlogo pa pripisujejo sprostitvi ali preprečevanju in premagovanju napetosti, preobremenjenosti in stresa ter odpravljanju ali vsaj lajšanju njihovih posledic.
Upoštevati je treba tako pozitivno (eustres), kot tudi negativno (distres) komponento stresa. Prva organizem spodbuja in krepi, pripravi na akcijo in poveča njegovo funkcionalno učinkovitost, druga pa ga ovira, hromi, bremeni, slabi ali celo onemogoča njegov optimalen razvoj, rast in delovanje.
Znanstveniki poudarjajo, da je stres v majhnih količinah ugoden in koristen za telo in dušo. Kadar pa je prehud in ko je človek pod stresom dalj časa, se v telesu poveča koncentracija hormona kortizola, ki v večjih količinah ogroža in uničuje možganske celice, slabi in zavira delovanje osrednjega živčevja.
