Po nekaterih podatkih kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te lažje premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, bolečino v ramenih, glavobolom, rakom, fibromialgijo, revmatoidnim artritisom in tudi osteoartritisom. Najpogostejše pa so bolečine v križu.

Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.

»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.

Današnjega prispevka se bodo najbolj razveselili tisti, ki vsakdanje življenje in gibanje redno bogatijo z vajami iz te rubrike. Tokratne izbrane vaje so malce zahtevnejše, zato se pred njimi ogrejte s tistimi iz poletne številke.

Preden začnemo, naj povem, da so lahko trak, ruta, vrvica ali šal koristni in tudi naporni športni pripomočki. Šele ko jih vzamemo v roke, spoznamo njihovo uporabno rekreativno vrednost.

Med ogrevanjem in vadbo se vedno potrudite in spremljajte svoje dihanje. Predvsem je pomembno, da dihate neprekinjeno skozi nos. Če se zalotite, da ste dihanje zadržali, takoj prenehajte izvajati vaje in se posvetite samo opisanemu načinu dihanja. Nadaljujte jih šele takrat, ko bo dihanje spet lahkotno, tekoče in nemoteno.         

Pri motnjah gibanja potrebuje starostnik pomoč pri vstajanju, hoji, posedanju na invalidski voziček ali stol, urejanju položajev v postelji, izločanju, hranjenju in izvajanju drugih telesnih dejavnosti. Ustrezni pripomočki omogočajo stabilnost, dajejo oporo, zmanjšajo obremenitev ter olajšajo premikanje in dvigovanje.

Kadar dolgo ležimo, postopoma vstajamo iz ležečega v sedeči in stoječi položaj, tako da se najprej v postelji usedemo in eno do dve minuti sedimo z nogami navzdol, šele potem se dvignemo v stoječi položaj. Pri vstajanju smo pozorni na splošno počutje. Lahko se pojavi ortostatska hipotenzija, ko se nenadoma zniža krvni tlak za najmanj 20 mmHg. Znaki so slabost, vrtoglavica, bledica, potenje, omotica, zamegljen vid, šumenje v ušesih in omedlevica. Ob pojavu katerega od navedenih znakov se usedemo in izmerimo krvni tlak. Če slabost, omotica ali vrtoglavica ne minejo, se uležemo, ob ponavljajočih se težavah obiščemo zdravnika.

 V zrelih letih postane koža bolj suha, po poletju pa je še bolj izsušena zaradi sonca, vročine in pogostejšega umivanja. Videti je starejša in prisoten je občutek neprijetnega zategovanja. Čas je, da koži priskočimo na pomoč, najbolje s tistim, kar ponuja narava. 

Suha koža z leti najbolj prizadene ženske, a tudi moške. Stopnjuje se zaradi normalnih telesnih sprememb, ki povzročajo, da koža vsebuje manj maščob in vlage, kar jo naredi manj odporno proti zunanjim dejavnikom. Sonce in vročina jo zato izsušujeta bolj kot v mlajših letih. Vzrok za »tanjšo« kožo so hormonske spremembe, stanje pa še poslabšajo nekatera zdravila. 
Za bolj zdravo kožo, ki bo zato postala tudi lepša in bolj mladostna, je potrebno dvojno vlaženje kože: od znotraj in od zunaj. Pomoč koži »od znotraj« je najmanj tako pomembna kot zunanja nega, saj sicer dobrodejen učinek nege ne more biti dolgotrajen.

 Starejše generacije, ki še pomnijo čase pomanjkanja ter slabe preskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, iz lastne izkušnje vedo, kako slabo vpliva pomanjkanje vitaminov na zdravje, počutje in videz. Vitamini so za zdravje in dobro delovanje organizma nujni.

V starejših letih, ko se spremenijo potrebe zaradi normalnega delovanja starejšega organizma, ko pogosteje uživamo zdravila in imamo več dolgotrajnih zdravstvenih tegob, je modro biti pozoren, ali zaužijemo dovolj vitaminov. Slabše splošno počutje, telesno in duševno, utrujenost, nezbranost, pomanjkanje pozornosti, upad kognitivnih sposobnosti, slabši vid, krhki nohti in lomljivi lasje, raskava koža, vnete oči, razpokani kotički ust, pogoste okužbe, neodpornost proti boleznim... so lahko opozorila, da zaužijemo premalo določenih vitaminov.