O vitaminu B govorimo v množini kot o »B-vitaminskem kompleksu«, ker ga sestavlja osem vitaminov. Če jemo zdravo in uravnoteženo, bi morali dobiti dovolj vitaminov B iz hrane, vendar je za nekatere skupine ljudi večje tveganje, da ga dobijo premalo. Mednje spadajo tudi starejši od 50 let.

Vsak izmed osmih vitaminov B-kompleksa (B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12) ima določeno nalogo, ki je pomembna za dobro delovanje telesa, zato potrebujemo vse:

• B1 za presnovo in energijo v vseh telesnih celicah,

Daleč najboljši nasvet, ki vam ga lahko da prehranski strokovnjak, je ta, da (jesensko) sadje pojeste takrat, ko je sezona zanj in je najbolj zrelo. Polno je hranil, ravno tistih, ki jih potrebujemo v tem času. Ker vemo, da je vsega dobrega na vrtovih hitro preveč, presežke predelamo oziroma shranimo za kasneje.

Četudi je sadje že obrano in zelenjava izkopana iz zemlje, kemijski procesi v svežih živilih potekajo naprej. Plod diha, pri tem porablja rezervno hrano, med drugim pa izloča zorilni plin (eten, starejši izraz etilen), zaradi katerega pridelki tudi v okolici še naprej pospešeno zorijo. Voda počasi izhlapeva, teža plodov se zmanjšuje. Na hitrost teh sprememb vplivajo še dejavniki v času rasti (vreme, zemlja, pretirano gnojenje), dejavniki v času obiranja, sorta (primernejše so zimske sorte) in stopnja zrelosti. Prehitro obrano sadje nima dovolj rezervne hrane in je zato za hranjenje manj trpežno, kaj šele hranil in okusa, prezrelo sadje pa zaradi nadaljnjega zorenja v kleti prehitro izgubi vse, zaradi česar smo ga želeli shraniti. Načeloma velja, da jabolka oberemo, ko začnejo spreminjati barvo in jih zmoremo obrati brez poškodb rodnega lesa, kar je malo pred stopnjo polne zrelosti.

Glede na moje dosedanje izkušnje je pravilno razgibavanje kolkov in spodnjega dela hrbtenice enako pomembno za telo kot pitje vode, saj vaje za sabo potegnejo naravno in spontano gibanje celega telesa. 

O tem, kako pomembni so kolki in spodnji del hrbtenice, najverjetneje ni treba izgubljati besed. Prav pa je, da poudarimo tudi pomen medenice, ki ščiti občutljive organe v spodnjem delu telesa, izločala ter reproduktivne organe, brez katerih ni mogoče ostati zdrav in imeti zdravo potomstvo. Nanjo so v spodnjem delu pripeti kolki, v zgornjem sredinskem delu pa kot zagozda vanjo sede spodnji del hrbtenice s spletom živcev, med katerimi je najbolj opevan največji živec – išias.

Zdrav človek spreminja položaj telesa tudi v spanju, kjer s premikanjem razbremeni ogrožene predele telesa. Kadar je sposobnost premikanja, spreminjanja lege in položajev ovirana, lahko nastane razjeda zaradi pritiska (preležanina).

Razjeda zaradi pritiska je lokalna poškodba kože in podkožnih tkiv, ki nastane zaradi dalj časa trajajočega povečanega pritiska na tkivo, strižne sile in sile trenja. Najpogosteje nastanejo na predelih telesa, kjer je kost tik pod kožo. Posledica dolgotrajnega pritiska na tkivo je prekinjen krvni obtok, ki vodi v zmanjšano preskrbo celic s kisikom in posledično v odmrtje tkiva.

 Anemija ali slabokrvnost je najpogostejša krvna bolezen ali motnja. Povzroča jo pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B₁₂. Pojavlja se pogosteje, kot na splošno mislimo. Najbolj ogrožene so ženske v starosti od 15 do 50 let.

Anemija (brez krvi) pomeni zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi, ki je nezamenljiva za normalno delovanje človeškega telesa. Prenaša kisik in hrano do vsake celice ter sodeluje pri odstranjevanju odpadnih snovi.

Beljakovinski pigment hemoglobin je sestavni del eritrocitov in veže nase kisik. Za izgradnjo je nujno potrebno železo. Če hemoglobina ni dovolj, govorimo o slabokrvnosti, kar povzroča slabše vsrkavanje življenjsko pomembnih snovi, zlasti tistih, ki so prisotne v manjših količinah, a so pomembne za pravilno delovanje organov. Posledice so zmanjšana odpornost in pogostejša obolenja.

Franc Lorger je inženir kemijske tehnologije, njegov sin Goran pa inženir elektrotehnike, oba pa sta po duši bioenergoterapevta. Obdarjena sta z večjim bioenergetskim potencialom, ki sta ga nadgrajevala tudi z različnimi izobraževanji, še zlasti pa ju je navdušila Domančićeva metoda, po kateri tudi delata. Posvetila sta se pomoči ljudem, živalim, naravi ... Poudarjata, da ne zdravita bolezni, ampak ljudem in živalim energijo le pošiljata.

Veliko bolnih je pri njiju poiskalo pomoč, tudi Božidar Lelas. Komaj 30-letni komercialist je imel raka na modih in metastaze v pljučih. Po operaciji, pripoveduje, se je začela še večja groza, saj so rakaste celice kar podivjale, metastaze so bile že   v pljučih, jetrih, ob aorti... Bolečine so bile neznosne in tudi stroka je dvignila roke. Le malo življenja so mu še napovedali, toda družina in prijatelji so kljub vsemu zanj iskali pomoč. In tako je z zadnjimi močmi, ker je zaradi metastaz v pljučih komaj dihal, poklical Franca in le s težavo...

Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.

Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških. 

Belo glavnato zelje (lat. Brassica oleracea L. convar. capitata) je ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska. Nastalo je s človekovo načrtno selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Uživali so ga že v prazgodovini, v antiki pa se je hitro širilo na vse strani Evrope, ker je bilo lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi. Stari Grki so zelje kot kulturno rastlino spoznali v četrtem ali petem stoletju pred našim štetjem, na prelomu štetja pa tudi Rimljani.