Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.

Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).

Neprestana utrujenost in zaspanost, pomanjkanje energije, šibkost, krhkost las in nohtov, pogoste viroze so tipični znaki težave, ki ji pravimo slabokrvnost. Pomanjkanje železa je v današnjem času še toliko pogostejše, saj sodobna priporočila spodbujajo uživanje perutninskega mesa, ki vsebuje precej manj železa v primerjavi s temnim govejim in konjskim mesom. 

Vzroki za slabokrvnost so različni, nekateri tudi zelo zapleteni, vendar je daleč najpogostejši vzrok pomanjkanje železa v krvi, ki je ključen za nastajanje rdečih krvničk in krvnega barvila hemoglobina. V sam proces vstopajo nekateri vitamini (A, C, B1, B2, B6, karoten) in minerali (baker, kobalt, mangan); ob pomanjkanju le katerega izmed omenjenih je slabokrvnost verjetnejša. Na pomanjkanje železa morajo biti pozorne ženske, ki nosečnost šele načrtujejo, in nosečnice, saj so takrat potrebe po železu močno povečane. Otrokova imunska odpornost je vsaj v prvem letu namreč krepko odvisna od količine železa v mamini krvi. V otroštvu se slabokrvnost pojavi tudi zaradi hitre rasti otrok in oslabelosti po številnih boleznih.

Prikazane vaje lahko naredite z manjšo ali večjo otroško mehko žogo ali pa z majhno in tršo teniško žogico. Začetno nerodnost bosta z malo vaje zamenjala smeh in spretnost prav pri vseh generacijah.

Pri prvi vaji sta pomembna sodelovanje in razvijanje občutka gibanja hrbta, istočasno pa tudi občutka za partnerja pri vadbi. Da bo šlo vse precej lažje, naredite nekajkrat vajo za razgibavanje kolkov in križa iz prejšnje številke, dodajte še kroženja z zapestji, rameni, glavo ter nekajkrat nežno počepnite.

Letošnji plašči so udobni, barviti, elegantni, praktični, predvsem pa topli. Od klasičnih modelov do takih, ki bolj spominjajo na jope ali ogrinjala. Ravne kroje boste prevezali s pasom, ukrojene po postavi nosite takrat, ko postava to dopušča. Našli boste obilo naravnih barvnih odtenkov s poudarkom rdeče in rumene ter klasično eleganco temno rdečih odtenkov, črne skoraj ni videti.

Najdražji kos oblačila iz svoje omare izberite s premislekom, pa se bo lahko obdržal kar nekaj sezon. Posebej preudarno izberite dolžino plašča. Če ste manjše postave, z leti se telesna višina še znižuje, se lahko zgodi, da boste v daljšem plašču videti precej izgubljeno.

Negibljivi osebi urejamo različne položaje v postelji, ker s tem razbremenimo posamezne dele telesa in tako preprečujemo nastanek zapletov zaradi negibljivosti, pospešimo prekrvitev in izboljšamo počutje. Poskrbimo, da je telo v naravnem položaju. Pri tem uporabljamo blazine različnih velikosti, svitke, narejene iz mehkejših materialov, brisače in rjuhe.

Negibljivega starostnika nameščamo v hrbtni, polsedeči, sedeči, bočni in polbočni (30 stopinj) položaj, saj pogosto leži na hrbtu. S pravilno ureditvijo hrbtnega položaja dosežemo sprostitev telesa in vzdržujemo pravilno držo. Pred vsakim opravilom mu povemo, kaj bomo naredili, in mu razložimo, kako lahko sodeluje. Posteljo dvignemo na primerno višino, da ne obremenjujemo svoje hrbtenice. 

Stres je naravni pojav v telesu in nanj se vsak izmed nas odziva drugače. Moderen življenjski slog prinaša prekomeren stres, ki se kopiči in nam lahko škoduje. Vendar pa ni vsak stres z biološkega vidika negativen, lahko je tudi nevtralen in celo pozitiven.

Na stres vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Zadnji vključujejo fizično okolje, vključno s službo, odnosi z ljudmi, domom in vsemi izzivi, pričakovanji in težavami, s katerimi se dnevno spopadamo. Med notranje dejavnike, ki določajo, kako se bomo spopadli s stresom, pa spadajo prehrana, zdravje, telesna pripravljenost, čustveno stanje in količina spanja ter počitka, ki ga imamo na voljo.

Pravilna prehrana gradi in obnavlja telo vse življenje. Tudi po 65. letu potrebujemo prav vse tisto, kar smo potrebovali v prejšnjih življenjskih obdobjih: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vlaknine, vitamine in minerale. Res je, da moramo količine prilagoditi vsakodnevnim potrebam, seveda glede na gibanje, telesne in umske napore.

Prav tako moramo upoštevati individualno specifiko prebave in presnove oziroma sprejemljivosti hranil, ki jih iz hrane pridobimo. To lahko tudi pomeni, da moramo zaužiti še več beljakovin kot prej. Najpomembnejše in tudi najlažje izkoristljive so beljakovine iz mesa.