Odprta ramena, spretnost in ravnotežje
V dosedanjih predstavitvah vaj ste spoznali različne domače rekvizite kot učinkovite vadbene pripomočke. Leto zaključujemo s tankim in mehkim elastičnim šalom, otroško žogico in nagajivo igrico za ravnotežje in koordinacijo v paru.
Zaradi nadgradnje prve vaje (nadgrajevali smo jo v treh zadnjih številkah) je priporočljivo, da za ogrevanje vse vaje ponovite. Pri tem bodite pozorni na enakomerno povezano dihanje skozi nos ter lahkotnost izvedbe. Upoštevajte še letni čas in krajše dneve, ki s svojimi nižjimi temperaturami vplivajo na delovanje organizma. Konkretno to pomeni, da je treba ogrevanju posvetiti nekaj več pozornosti. Če vaje delate zunaj, bodite odgovorni do sebe, svojega zdravja in drugih (ki bi lahko imeli težave z vami) ter se dovolj toplo oblecite. Naj vas spomnim, da je samo trenutek hladu, ki strese ogreto in premalo oblečeno telo, dovolj, da lahko nastopijo težave. Ene najpogostejših so različna vnetja tkiv in živcev.
Naj bodo prazniki res praznični!
zdravje - psihologija
December je čas, ko vsepovsod diši po piškotih, cimetu, kuhanem vinu, slišati je glasbo, ulice so razsvetljene in na vsakem koraku trgovci ponujajo darila. Obilo ponudbe, vsa svetloba ter morje različnih dražljajev nam pogosto daje občutek neobvladljivosti, vznesenosti, tudi zmedenosti. Nevarno pa postane takrat, ko nas to hitenje in posledično slaba volja ter obilje vseh dolžnosti oropajo praznične bližine in pristnega prazničnega vzdušja.
Praznično obdobje je tisto, ko smo več časa skupaj, ko se tudi čustveno zbližamo in si imamo čas povedati stvari, ki nas povezujejo, zbližujejo in pokažejo drug drugemu, da smo si naklonjeni, da se imamo radi. Odrasli ustvarjamo vzdušje medsebojne povezanosti, občutka sprejetosti in predvsem notranjega miru. Ta notranji mir in spokojnost ob nas začutijo tudi otroci. Če pa smo se od svojih najbližjih oddaljili, če nismo imeli med letom dovolj časa drug za drugega, pa se je več vsebin, tudi bolečih, nagrmadilo in bodo prišle na dan ravno takrat, ko bomo imeli več časa drug za drugega. Tako so prazniki, vsaj na začetku, bolj naporni kot drugi dnevi, vsaj dokler se tudi v družini drug z drugim ne uglasimo.
Zelišča za krepitev imunskega sistema
Imunski sistem je potreben za obrambo telesa proti škodljivim mikrobom in rakavim celicam. Zato oseba z okvarjenim imunskim sistemom ni odporna proti nalezljivim boleznim.
Najpogosteje je slabše delovanje imunskega sistema povezano s slabšim delovanjem celotnega telesa – del tega pa je seveda tudi imunski sistem. Imunski sistem podobno kot nekatere druge organe in organske sisteme natančno uravnavajo hormonske žleze ter vegetativno živčevje. Kadar hormonski in vegetativni živčni mehanizmi izgubijo sposobnost za občutljivo in ustrezno uravnavanje notranjih organov in organskih sistemov, se pojavijo motnje, navadno ne samo v delovanju enega samega organa, ampak tudi številnih telesnih funkcijah. Nespečnost, razbijanje srca, povišan krvni tlak, motnje v prehranjevanju, motnje pri odvajanju blata, pomanjkanje energije, utrujenost, bolečine v hrbtu, glavoboli ipd. lahko spremljajo motnje v delovanju imunskega sistema. Te nastanejo zaradi neurejene in slabe prehrane, stresa, uživanja alkohola, kajenja, pomanjkanja počitka in avtoimunih bolezni.
Velikokrat je bilo "treba potrpeti"
Sto žensk, prebivalk v domovih za starejše, je sodelovalo v raziskavi o svojem intimnem in spolnem življenju. Čeprav so jih zaznamovale enake politične razmere in družbene okoliščine, so njihove izkušnje zelo različne.
Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. O sociologiji spolnosti še vedno predava na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Po upokojitvi se je lotil raziskovanja spolnega življenja žensk, rojenih pred drugo svetovno vojno, med njo in tik po njej. Gre za generacijo, ki je odraščala, se poročala in si ustvarjala družine v drugi polovici preteklega stoletja, v času socializma in pred spolno revolucijo. »To je generacija, ki odhaja, zato so njihova pričevanja o tem, kako so doživljali spolnost v svojem mladostniškem, zrelem in danes starejšem obdobju, zelo pomembna. Ljudje danes živijo dlje, so v boljšem zdravstvenem stanju, zato predvidevamo, da so dalj časa spolno aktivni,« pravi dr. Bernik. Za raziskavo se je odločil, ko je ugotovil, da sociološke raziskave na starejši generaciji o tem vprašanju še nimamo in da je pravzaprav zadnja priložnost, da o tem kaj izvemo.
Holesterol po nepotrebnem jemlje življenja
Po podatkih iz raziskave projekta CINDI ima kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je skrb vzbujajoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem. Visok holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Z zdravim življenjskim slogom pa lahko tveganje znižamo.
Seveda naš organizem potrebuje holesterol, vendar je težava, če imamo v krvi preveč »slabega« holesterola LDL. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi po žilah. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile, lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap, strdek v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.
Negovalna postelja naj bo udobna
Za kakovostno spanje in počitek je pomembna udobna postelja. To velja tudi za negovalno posteljo. Ta je še posebej pomembna za slabše gibljivo ali negibljivo osebo, ki ne more vstati iz postelje, ker je to njen prostor za počitek, hranjenje, izločanje ter zaposlitvene in razvedrilne dejavnosti.
Negovalne postelje so različne. Lahko so z mehanizmom dvigovanja in spuščanja ležišča ali brez njega, s kolesci ali brez kolesc ter električne. Predvsem pa mora biti postelja dovolj velika in iz materialov, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje.
-
Brez dodatkov in drobnih poudarkov bi oblačila izgubila svoj značaj. Nekaterim je všeč mnogo detajlov, drugim manj. Svečano vzdušje ob praznikih nas običajno premami, da si privoščimo več drznosti v oblačenju in pri izbiri dodatkov. Vendar je včasih bolje izbrati malo manj in je učinek opaznejši, kot pa nase navesiti vse polno drobnih in neučinkovitih poudarkov.
Prepričana sem, da boste tudi vi našli prav poseben dodatek, ki vam bo polepšal podobo in praznične dni. Ni pomembna vrednost, temveč občutek za skladnost, predvsem pa dobra ideja. Z majhnimi detajli lahko dnevno oblačilo spremenimo v oblačilo za kakšno posebno priložnost, ki jih bo v decembru polno. Lahko pa si posebne priložnosti z različnimi dodatki ustvarimo sami zase.
Najhitrejši znani kozmični delci za pomoč ljudem
Tahionizacija znižuje nivo entropije v fizični materiji, zato pospeši razstrupljanje, človeka harmonizira in umiri, krepi imunski sistem in upočasnjuje proces staranja. Pri zdravljenju se uporabljajo posebne komore in tako imenovana živa voda.
Tahioni so vrsta podatomskih delcev, ki potujejo s hitrostjo, večjo od svetlobe. Leta 1968 jih je odkril fizik Arnold Sommerfeld in jih poimenoval po grški besedi tachus, ki pomeni hiter. Tahioni imajo nenavadno lastnost, da pridobivajo hitrost, ko jim energija pojema, in obratno – ko jim dodajamo energijo, se njihova hitrost manjša. Na Zemljo prihajajo iz medzvezdnega prostora z visokoenergijskimi kozmičnimi žarki. Največ jih je na Antarktiki ali v notranjosti Grenlandije, nad 5000 metri nadmorske višine in ob nekaterih tekočih vodah globoko v pragozdovih Južne Amerike ali džunglah ekvatorialne Afrike. Ker je koncentracija tahionov na Zemlji zelo majhna, jih zbiramo s tako imenovanimi tahionskimi komorami; te so nastale potem, ko je dr. David Wagner z Univerze v Kaliforniji spoznal, da lahko s tahionsko energijo okrepi energijsko polje, povezano s fizičnim telesom. Razvil je postopek tahionizacije.
Čebelji med, sladilo in zdravilo
Čebelji med je bil pred stoletji v naših krajih skoraj edino sladilo. Sladkor iz trsa je sicer izum davnih Perzijcev in dobro znan v antiki, a se je v srednjem veku na evropskih tleh izgubil in je v praktično uporabo kot sladkor iz pese spet prišel šele ob koncu 1. stoletja. Še danes pa je med edino povsem naravno in nepredelano sladilo.
Sladkor je bil vedno zelo drag in celo po drugi svetovni vojni ga sprva ni bilo veliko. Na primer moja mama je morala dati kar 5 kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. Danes je povsem drugače: sladkorja je v izobilju in v srednji Evropi posameznik poje kar 36 kilogramov sladkorja in samo kilogram in 400 gramov meda na leto. Marsikdo pa se ne zaveda, da beli oziroma rafinirani sladkor povzroča zdravstvene težave predvsem zato, ker ga pretirano uživamo, saj je skrit tudi v marsikaterem izdelku. Po drugi strani pa ima čebelji med ali strd, kot smo ga včasih poimenovali z lepo slovensko besedo, izpričane zdravilne učinke.
Grenke težave sladkega življenja
Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175 tisoč oseb. V to število so všteti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil, in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.
Vendar pa bi več kot polovico, po najnovejših podatkih pa celo do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, ki je najpogostejša, lahko preprečili z bolj zdravim načinom življenja. Pri tem ima veliko vlogo družina, zagotavljajo v Zvezi društev diabetikov Slovenija. Družinski člani naj bi pravočasno prepoznali znake sladkorne bolezni in se nato v spodbudo diabetiku skupaj odločili za bolj zdrav način življenja, ki koristi vsem. V prvi vrsti so to spremenjene prehranjevalne navade in redno gibanje. Res pa je, da vse družine niso tako povezane, raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.