Inštitut za nutricionistiko je že peto leto zapored predstavil najbolj inovativna živila. To so živila, proizvedena v Sloveniji, ki so se na trgu pojavila v zadnjem letu, njihova proizvodnja je prijazna tako do potrošnika kot do narave, predvsem pa imajo ugodno prehransko sestavo. To pomeni, da vsebujejo manj soli, sladkorja in škodljivih maščob ter več vlaknin.

Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je namen projekta spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci, potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil in jih hkrati ozaveščati, da najcenejša izbira ni vedno najboljša. Dodal je, da je na prodajnih policah še vedno večina živil, ki so ta naziv dobila v preteklih letih, kar pomeni, da so jih potrošniki lepo sprejeli.

Osebe z gluhoslepoto imajo različne kombinacije ovire sluha in vida, kar pa zelo vpliva na vsa področja življenja: na družbeno življenje, dostop do informacij, orientacijo in mobilnost, še posebej pa je oteženo sporazumevanje. 

Potrebe gluhoslepih so individualne in specifične za vsakega posameznika; odvisne so od ovire, njene jakosti, časa nastanka, sposobnosti funkcioniranja v okolju, podpore družinskega okolja, morebitnih pridruženih ovir in bolezenskih stanj ter drugih dejavnikov. V vsakodnevnih situacijah potrebujejo ob sebi usposobljenega človeka, ki je zmožen podati vse informacije iz okolja ter mu tolmačiti na način, ki mu je prilagojen, da je celostno seznanjen z dogajanjem v okolju. Obstajajo številni načini sporazumevanja, ki pa se jih je treba naučiti. Prav tako potrebujejo celostno strokovno obravnavo, s poudarkom na krepitvi moči in opolnomočenju.

Doma izdelana mehka palica (opis izdelave je predstavljen v prejšnji številki, uporabimo pa kartonast zvitek, ki je ovit s papirjem za peko) je dober športni rekvizit, s katerim lahko razvijate prav vse sposobnosti. Tokrat se bomo posvetili predvsem moči in razvijanju občutka za hrbet, oboje pa zaokrožili s prijetno sprostitvijo leže na hrbtu in s podloženimi koleni.   

Za ogrevanje telesa priporočam vaje metanja iz prejšnje številke. Za vse, ki ste se v predstavljenih vajah že izurili in jih morda po svoje nadgradili, je za popestritev dobrodošel tudi partner. Pri metanju v dvoje naj vas vodita razgibana sproščenost in razigranost. Priporočam pa, da se potrudite metati lepo, saj bo vaja veliko uspešnejša. Po uvodni zadihanosti lezite na hrbet in se sprostite.

Spomladi nabiramo regratove liste za pripravo solat. A manj znano je, da lahko liste, ki smo jih prej skrbno oprali in posušili, uporabljamo za pripravo različnih čajnih mešanic. Posušeni regratovi listi pa so tudi zelo okusni – kar takoj jih lahko pojemo. Zaradi ugodnih učinkov na telo je dobro uživati svež regrat, lahko pa dodajamo posušenega v različne čajne mešanice.

V slovenskem ljudskem jeziku regrat imenujemo farška plata. Morda so ga naši predniki poimenovali tako, ker raste po vsej Sloveniji od nižine do subalpskega pasu – najdemo ga na travnikih, ob poteh in med grmovjem. Morda so ga v okolici cerkva odstranjevali med tlakovci in od tu izhaja ime.

 V hladnem letnem času koža na rokah postane suha in groba. Neprijetno zateguje, srbi in skeli, včasih pa tudi razpoka, še posebno na členkih. Starejša koža zadržuje še manj vlage. Ko se vlaga v povrhnjici kože zaradi mraza in suhega zraka še zniža, so roke videti luskaste, suhe in zgubane, včasih pa tudi pordele. 

Na členkih koža lahko razpoka. Razpoke skelijo, občasno zakrvavijo in se dolgo ne pozdravijo. Težava se z leti stopnjuje, saj koža na rokah postaja vse tanjša, manj odporna in občutljivejša. Zato potrebuje več nege. Suha koža ni le težava žensk, ampak tudi moških, čeprav marsikdaj še vedno zamahnejo z roko, češ da kozmetike ne uporabljajo. Bi jim bili morda bolj na kožo pisani domači pripravki iz naravnih sestavin? 

Enotnega izraza za fermentirano mešanico moke in vode ni. Obstajajo sicer nekdanji izrazi, kot so droži, drožje, drože, kravajcec, kravajc, mednice, in sodobnejši kislo testo, divji kvas, domači kvas, kisli nastavek, kisli kvasni nastavek, naravni kvas, matični kvas/kvasni nastavek.

V drožeh na poseben način prijateljujejo kvasovke in mlečnokislinske bakterije. Vsi ti mikrobi izkoriščajo ogljikove hidrate iz moke in jih spreminjajo v ogljikov dioksid, v nekaj malega alkohola, mlečno kislino, del v ocetno kislino ter pestro zbirko hlapnih aromatičnih kislin iz razgrajenih beljakovin žit, zaradi katerih pravimo, da je takšen kruh res okusen.

S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

S primerno komunikacijo ustvarjamo in ohranjamo pristne medosebne odnose tudi v starost,  s tem izražamo spoštovanje do starostnika, ohranjamo njegovo dostojanstvo in avtonomijo. 

Na sporazumevanje v starosti vplivajo pešanje sluha, vida, čustva, motnje spomina, motnje zavesti in obolenja, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti (na primer demenca, možganska kap). Sporazumevanje  ovirajo hrup, strah in pomanjkanje pozornosti sogovornika.

Dobra komunikacija vpliva na zadovoljstvo, zaupanje ter starostniku omogoča možnost izbire in odločanja o stvareh, ki so zanj pomembne. Starostnik je pozoren na besede, višino, ton, jakost glasu, mimiko obraza in govorico telesa, zato naj bosta besedna in nebesedna komunikacija usklajeni.