Predmenopavza, menopavza in postmenopavza – po domače kar mena – pri večini žensk povzročajo neprijetne težave. Že v predmenopavznem obdobju (več let pred zadnjo menstruacijo) se lahko pojavijo spremembe v počutju in zdravju: od najbolj »zloglasnih« vročinskih oblivov do utrujenosti, nespečnosti, nervoze, mravljinčenja ter psihičnih motenj, ki mnoge ženske precej moti.

Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., iz Celja, se včasih predmenstrualni sindrom in začetne predmenopavzne težave prekrivajo. »V tem obdobju je ovulacij čedalje manj. Ko ni ovulacij, ni hormona progesterona in nekatere težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve, lahko nastopijo že zaradi tega.« Kaj ženski pri tem lahko pomaga? »Pomagamo z vstavitvijo materničnega vložka, ki vsebuje hormon progesteron, ali pa s progesteronsko terapijo v drugem delu ciklusa.« Pri tej terapiji večinoma ni neželenih stranskih učinkov in jo, kot pove, ginekologi brez slabe vesti svetujejo. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost. Vročinskih navalov pa z dodajanjem progesterona ne odpravimo.

Žita so bila skozi zgodovino zaradi razmeroma preprostega skladiščenja zrnja izredno pomembna za prehrano ljudi. Najbolj splošna je razdelitev na krušna žita, kamor spadajo pšenica, rž, ječmen in oves, ter na prosena žita, kamor uvrščamo proso, sirek, ščir in kvinojo. Nekoliko posebna je koruza, ajda pa ne spada med žita, a jo v pogovoru uvrščamo vanje zaradi njenega pomena za ljudi.

Žita nimajo vseh esencialnih aminokislin, zato jih moramo vedno kombinirati z živalskimi beljakovinami. Ljudje so tudi v preteklosti že izkustveno kombinirali žita z mlekom in kislim mlekom, skuto, ocvirki, klobaso in koščkom mesa, z jajci ... in si tako pripravili uravnotežene obroke. 

Drži kot pribito: večino zdravstvenih težav, ki so pogojene s prehrano, je veliko lažje preprečiti kakor zdraviti. V to skupino nedvomno štejemo povišano vrednost holesterola v krvi, ki si jo pridelamo z načinom prehranjevanja in življenjskim slogom. Morda je diagnoza ravno tisti impulz, da končno (trajno) spremenimo svoj nezdravi slog prehranjevanja. Poglejmo, kako.

Holesterol je nekakšno mazivo za žile, brez katerega nikakor ne moremo. Nekaj holesterola ustvari organizem sam, večino pa ga dobimo z uživanjem hrustljavo zapečenega mesa, masla, jajc, bogatih kremnih slaščic in podobnega. Višek zaužitega holesterola zmore organizem izločiti z blatom, in sicer s pomočjo vlaknin. Če se v krvi veže z nasičeno maščobo, se ne zmore topiti, pač pa se nalaga na stene arterij in povzroča težave, zato ga imenujemo škodljivi holesterol. Pri povišani vrednosti škodljivega holesterola (LDL) v krvi oziroma pri porušenem razmerju med tem in dobrim holesterolom (HDL) je prvi ukrep omejiti ali povsem izločiti iz prehrane nasičene maščobe (maslo, svinjska, kokosova mast) in jih nadomestiti z večkrat nenasičenimi maščobami. Iz več raziskav vemo, da je uživanje avokada, oreškov in olivnega olja, ki vsebujejo (nenasičene) maščobne kisline omega 3, omega 6 ter omega 9, znižalo skupni holesterol in znatno popravilo razmerje med HDL in LDL.

Dlani s prsti in zapestji so naše čarobno orodje, s katerim nenehno nekaj delamo ali ustvarjamo. Kostne strukture so iz številnih zapestnih kosti, dlančnic in prstnic. Živci skrbijo za normalno delovanje mišic na rokah in izvajanje finih gibov, ki so odvisni tudi od našega pravilnega načina življenja, preprečevanja poškodb, prisilnih drž ter lajšanja bolečin, ko pride do obrab sklepov. Še preden posežemo po tabletah, si pomagajmo s kopelmi, rahlo toploto in najrazličnejšimi vajami.

Tokrat preizkusi obračanje sklenjenih dlani s prepletenimi prsti po metodi Feldenkrais. Za vadbo izberemo trda tla ali ravno ležišče, če nam ustreza, si glavo podložimo z blazino, ki naj ne bo previsoka. Uležemo se na hrbet in v mislih potujemo po celem telesu ter opazujemo, kateri deli telesa bolj pritiskajo na podlago, kako čutimo hrbtenico v celoti. Pozornost usmerimo na ramenski obroč navzdol po roki do prstov, ugotovimo, ali je ena roka bolj odmaknjena od telesa, ali je obrnjena drugam in ali se dotika tal drugače kot druga roka.

»Ali te mamica še prepozna?« je bilo eno izmed najpogostejših vprašanj ljudi, s katerimi sem govorila o dementni mamici, ki je bila leta 2015 sprejeta v dom starejših v Notranjih Goricah. Prvega maja letos je po drugi pljučnici odšla, spomini nanjo ostajajo.

Zakaj v dom? Preveč napak je storila doma, ki bi lahko bile usodne za njeno življenje. S suhimi drevesnimi vejami si sicer ni zakurila na plinskem štedilniku, a kuhanje na plinu je bilo kmalu prenevarno zanjo, saj ni prav dobro vedela, kaj in kako ter s čim naj prižge. Mestnega središča res ni iskala na obrobju Ljubljane, a prevažanja z avtobusnim mestnim prevozom, ki ga je še do pred kratkim popolnoma obvladala, ni več razumela. Avtomobila že dolgo ni več vozila, čeprav ji ni »šlo v račun«, saj je večkrat nagovarjala starejšo vnukinjo, naj jo vendarle vzame v šolo in ji obnovi, kako se vžge in vozi avtomobil. Hkrati pa je med vožnjo vedno znova ugotavljala, da ne ve, kje je, in da je neverjetno, kako se vse spreminja, kako je vse drugače. Potem ko je šla v dom, me je kljuvalo, da sem jo »oddala«, imela sem slabo vest. Čeprav so me vsi tolažili, da je tako prav.

Današnjo vadbo namenjam vsem in še posebej tistim, ki ste ob delu na vrtu ali čiščenjem pozabili na sprostitev in razgibavanje. Ker pa brez moči ne gre, jo bomo danes krepili ob podiranju drevesa. Najpomembnejše pa je, da se vaj lotimo zbrano in jih vedno naredimo pravilno. To velja prav za vsako na videz še tako enostavno vajo.

 Kroženje z zapestji naj bo nežno (slika 1). Najprej zaokrožite navzven. Ko začutite utrujenost, roke stresite in sprostite ter zaokrožite še navzven. Ob tem bodite pozorni na sproščenost celega telesa, še posebej ramen in vratu. Ob večji utrujenosti je najbolje, da vajo izvajate sede, vzravnate hrbtenico in noge položite rahlo narazen. Vajo ponovite dvakrat v vsako stran. Ko končate, segrejte dlani tako, da jih podrgnete med seboj, in s toplimi nežno zmasirate zapestja. 

Srce je mišica, črpalka, ki pomaga po telesu potiskati kri, bogato s hranili in kisikom. To nalogo opravlja zvesto in ritmično vse življenje. Žal to funkcijo pogosto jemljemo kot samoumevno in se prepogosto zanašamo na njegovo učinkovitost, dolgoživost in lojalnost, ne da bi kaj storili zanj ali za ožilje. Srce namreč poganja kri po žilah, dokler kri lahko teče skozi gosto razvejano mrežo arterij in ven.

Kateri koli zaplet na tej poti lahko zmanjša pretok krvi do srca in povzroči poškodbe srca ali celo smrt.