Zavedanje o smrti, o tem, da nas nekoč več ne bo, vnaša v naše življenje – presenetljivo – več življenja. Ko spustimo vase misel, da je vse minljivo, tudi in predvsem mi sami, se lahko posvetimo stvarem, ki so za nas pomembne. Lahko smo boljši človek in lahko živimo življenje, ki ga čez nekaj let, ko bomo spet pogledali nazaj, ne bomo obžalovali.

Pozorni postanemo na drobne stvari, ki dajejo smisel našemu bivanju, in budneje živimo: pomembni postanejo naše misli in naša dejanja. Ne dovolimo si več, da bi smetili svoje življenje s kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, da bi se obremenjevali z občutki krivde ali pa da bi nam stare zamere krojile vsakdan.

Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...

Če bi se nam dihanje ne zdelo tako preprosto in samo po sebi umevno, bi se mu bolj posvetili in si tako prihranili marsikatero težavo. Končno je naše življenje opredeljeno s prvim vdihom in zadnjim izdihom. Vmes pa – od otroka, ki »zna« pravilno dihati, pa do starostnika, ki je na to znanje že zdavnaj pozabil – mislimo na vse kaj drugega, le na dihanje ne.

Razen kadar nam dih zastane ... In v sodobnem svetu je to žal vse pogosteje; po navadi zaradi stresa, stisk, čustvenih napetosti in le redko zaradi vzhičenosti, sreče ... Takrat z vsemi pljuči zajamemo zrak in počutimo se kot prerojeni, saj smo v telo spravili dovolj kisika, ki med drugim pomaga pri razgradnji stresnih hormonov. In namesto da bi tako nadaljevali, nadaljujemo po starem – z nenaravnim in nepravilnim plitkim dihanjem. S takim načinom dihanja pa celicam ne moremo omogočiti dovolj kisika. Pri plitkem prsnem dihanju namreč izdihnemo preveč ogljikovega dioksida, kar povzroča neravnovesje kisika in ogljikovega dioksida v krvi. Zato se celice ne morejo dobro obnavljati, posledice pa so lahko resne: možganske funkcije so oslabljene, prihaja do bolezenskih znakov, pospešeno se staramo ...

Vadba po metodi Feldenkrais je ena izmed vadb, ki je primerna za starejše, saj pri izvajanju vaj upoštevajo svoj ritem in delajo, kolikor jim dopušča telo. Na lahek, nežen in prijeten način se naučijo, kako racionalno uporabljati svoje telo. Pri vadbi usklajujejo vse sklepe in mišice z drugimi funkcijami telesa, vzpostavljajo ravnovesje in zmanjšujejo kronične ali akutne bolečine v glavi, hrbtu, vratu, ramenih, rokah do medenice in nog.

Da bomo pripravljeni za plavanje v morju ali bazenu, razgibajmo ramena. Za to niso potrebni veliki gibi s celo roko, ki ramenski sklep zelo obremenijo. Ramenski obroč podpira obe roki, ki sta nanj pritrjeni s krogelnim sklepom. Njegova oblika dopušča premikanje rok v vse smeri in ne izvaja pritiska na zgornji del prsnega koša, kjer ležijo pljuča in srce.

Glivica Candida albicans je le ena izmed mnogih mikroorganizmov v našem telesu in v manjšem številu ter v ravnovesju z drugimi ne povzroča nikakršnih težav. Padec odpornosti, spremenjen pH in sestava mikrobiote v črevesju pa omogočijo razrast te glivice in s tem pojav kandidiaze. Ta je lahko vzrok za alergije, celiakijo, akne, kožna vnetja, kronično utrujenost, nihanje razpoloženja, depresijo. Pogosto jo povezujejo s Chronovo boleznijo, astmo, kroničnim vnetjem sinusov, vzrok je lahko tudi za napihnjen in boleč trebuh, zaprtost ali drisko, vnetje ledvic in okužbe sečil, pogoste glavobole, migrene in vrtoglavice, luskavico.

Obleka predstavlja najbolj ženstven del oblačila v naši garderobi. V 50. in 60. letih je bila tudi najbolj nošeno oblačilo. Kasnejša modna obdobja obleke niso preveč poudarjala, do danes. A modeli niso več takšni, kot so bili takrat, tudi tkanine so drugačne, ne nazadnje se je v teh letih spremenila tudi vaša postava in vse te spremembe vam pri izbiri ponujajo velik izziv. Z naslednjimi nasveti vam želim pomagati pri zbiri najustreznejšega modela za vašo postavo, priložnost in tudi vaš značaj.

Prednost obleke je, da je ni treba kombinirati. Je idealno oblačilo za poletni čas, potrebujete le še kakšen vrhnji kos, kot je pletena jopica ali širši šal, in že ste oblečeni. Za posebne dogodke je obleka najelegantnejša izbira. Slabost pa je ta, da jo morate zaradi poletne vročine in potenja kmalu oprati ali odnesti v čistilnico. V obleki ste tudi bolj opaženi, torej je ne morete nositi dan za dnem.

Nekoč sem se v družbi starejših gospa, izkušenih gospodinj in kuharic, pogovarjala o rdeči pesi, ki jo povsod v ljudskem zdravilstvu cenijo kot nadvse zdravilno. Ena izmed njih je nekoliko poetično rekla, da je »rdeča pesa lepotica, ki svoje rdeče čare skriva za pepelnatim pajčolanom«. Torej nekakšna pepelka med zelenjavo, ki pod neugledno zunanjostjo skriva pravo bogastvo ...

Rdeča pesa (Beta vulgaris L. Var. conditiva Alef) spada v družino metlikovk in je kot vse kultivirane rastline nastala iz divje različice (Beta maritima L.), ki je imela drobno korenino. S selekcijo in križanjem so nastale sorte, kakršne poznamo danes.

Koronarni klub Ljubljana že več kot 35 let uspešno deluje na področju vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov. Ti imajo po odpustu iz bolnišnice možnost ambulantne rehabilitacije, ki traja približno tri mesece, potem pa se znajdejo bolj ali manj sami s svojo boleznijo, vprašanji in strahovi.

Zato so že leta 1981 v Ljubljani ustanovili klub, ki je humanitarna neprofitna organizacija kroničnih koronarnih bolnikov. Za bolnike je namreč izredno pomembno, da imajo oporo strokovnega kadra, ki oblikuje in izvaja program. Strokovnjaki s področja srčno-žilne rehabilitacije bolezen poznajo ter skrbi in težave bolnega razumejo, pomaga pa tudi druženje s sotrpini s podobnimi izkušnjami. »Pomembna so namreč nadaljevanje rehabilitacijske vadbe, izobraževanje in spremljanje bolnika, saj na ta način preprečujemo zaplete, ponovne srčno-žilne dogodke, bolniku pomagamo ob ponovni vključitvi v socialno in delovno okolje, skušamo odgovoriti na njegove dvome, omiliti psihološke težave in mu prisluhniti,« pravi Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega Kluba Ljubljana. Ob ustanovitvi je bil prva laična organizacija koronarnih bolnikov v tedanji Jugoslaviji in od takrat nepretrgoma sodeluje z ambulanto za rehabilitacijo kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC.