Aktualno
-
Za letak:
Revija za ljudi v zrelih letih
Z vami že več kot 50 let!
Druga stran:
Ali imate tudi vi občutek, da ste zasuti z informacijami. Toda ali res pridejo prave do nas? Vabim vas, da spoznate Vzajemnost, edino revijo za ljudi v zrelih letih, ki ji bralci zaupajo že več kot 50 let. Revija je mesečnik in jo prejemajo le naročniki. Teh pa je okrog 24.000 po vsej Sloveniji, nekaj tudi po svetu.
V Vzajemnosti, ki je ena najcenejših in vsebinsko najbogatejših slovenskih revij, ne boste našli političnih prerekanj, lahko pa boste prebrali prispevke o spremembah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstva in sociale in veliko praktičnih spodbud – kako poskrbeti za boljše zdravje, zdravo prehrano, gibanje, našli boste kuharske in vrtnarske nasvete, ideje za prenovo stanovanja in ročna dela, male oglase, križanke ter reportaže z izletov in potovanj po bližnjih in daljnih krajih. V vsaki reviji obujamo tudi spomine in predstavljamo zanimive življenjske zgodbe znanih in manj znanih ljudi. Naročniki pa imajo na voljo tudi možnost brezplačnega nasveta, in sicer s premoženjskopravnega področja, iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delovnega prava, socialnega varstva in zdravja.
Druga jedrska elektrarna: jo potrebujemo ali ne?
Aktualno
Po "cirkuškem" dogajanju tako na družbeni, predvsem pa na politični ravni okoli napovedanega, in zdaj umaknjenega, referenduma o gradnji druge jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, ki naj bi stala ob sedanji jedrski elektrarni v Krškem, še vedno ostaja ključno vprašanje o smotrnosti graditve tako finančno obilnega, pa tudi glede jedrske varnosti vprašljivega projekta.
Vodilo živahnih razprav v državnem zboru in med strokovnjaki ter okoljevarstveniki je, da mora država, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov. Samo obnovljivi viri so preveč nestanovitni, so pomisleki, skupni zaključek pa je, da je za zagotovitev stabilne oskrbe in cen potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.
-
Magičnost merino volne
Merino volna je priljubljen material za oblačila, nanjo prisegajo športniki, primerna je tudi za vsakdanjo rabo. Še posebej jo cenijo Norvežani, pri katerih je del tradicije. Do okolja je bistveno bolj prijazna kot umetni materiali, saj kot naravni material tudi po dolgotrajni uporabi nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Pridobivanje volne z vsakoletnim striženjem ovac, ki se prosto pasejo na travnikih, ima bistveno manjši okoljski odtis kot pridobivanje bombaža.
Povzeto po wenorwegians.com, Fotografija: Durim Zeqiri
-
Moj pogled
Živeti pomeni živeti z drugimi. Kaj pa sem brez drugih? Osamljen otok sredi morja ljudi. Brez drugih je življenje utopija, ljubezen le neizpolnjene sanje, sreča samo bledi privid. Vsi smo med seboj povezani s tisočerimi nitmi. Moje življenje je odvisno od tvojega. Zaradi mene drugim ne sme biti težko. Moram jih sprejeti in priznavati. Potrebujem jih tudi, ker lahko zanje veliko storim.
Phil Bosmans
Ali se morda prepoznate v teh besedah? Če se ne vidite v ničemer, ste žal egoist, ki misli samo nase in morda le še na koga od najbližjih. A še to na zelo redke in precej površno.
Za kakovostnejše življenje ljudi z invalidnostmi in starejših
Posvet Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo, ki je potekal oktobra v organizaciji Državnega sveta RS, je predstavil prizadevanja Geodetskega inštituta Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, da bi invalidom, osebam z oviranostmi in starejšim zagotovili enako dostopnost do vseh storitev v državi.
»Ne le zato, ker je tako zapisano v zakonodaji, ampak iz iskrenega spoštovanja do soljudi, s katerimi sooblikujemo družbo. Ker je tako enostavno prav,« je v uvodu poudaril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS.
-
Ohranimo spomine
Spomini na čas, ki smo ga preživeli, so naši življenjski dogodki. Lahko so lepi, težki, slabi – kakor za koga. V nas se lahko predramijo, ko srečamo ljudi, ki jih že dolgo nismo videli, a so nam ostali v lepem spominu. Z njimi izmenjamo le nekaj besed ali pa na hitro poklepetamo in takrat oživijo tudi spomini.
Pred kratkim sem srečala prijateljico, ki me je celo povabila k sebi domov. Čutila sem, da mi ima veliko povedati. To se pri njej zgodi redko, ker živi sama, in tako samotno je tudi njeno življenje. Celo telefonske številke ne zaupa nikomur, da je ne bi nadlegovali. Naj omenim, da je velika umetnica (slika na steklo in platno). Doma ima zelo bogato zbirko slik, naslikanih na steklo, a za to ne ve nihče. Kakšna škoda! Te njene umetnine so del zgodovine, iz katere je zrasel tudi današnji svet. Tako generacija, ki je takega duha, počasi odhaja in z njo tudi mnoge veščine, česar se premalo zavedamo.
-
Za slovenske zmage
Navdihujoče je bilo gledati tisoče udeležencev Ljubljanskega maratona. Še posebej je treba poudariti, da so tekli skupaj s svojimi starši tudi tisti, ki smo jim včasih rekli cicibani. Zakaj? Zato, ker danes otroke navezanost na računalnike in pametne telefone pogosto odvrača od telesne aktivnosti in posledično tudi od pomanjkljivih stikov z vrstniki. Športne dejavnosti to vrzel uspešno zapolnjujejo. Skratka, za zdravo rast otrok so v prvi vrsti odgovorni starši. Tu pa nastopi težava.
-
Jubilejni 40. slovenski knjižni sejem
Tudi letos bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od 26. 11. do 1. 12., dodali pa so mu še nova prizorišča v izbranih knjigarnah po Sloveniji. Razstavljalo bo skoraj 100 založb. Zanimivi dogodki, ki jih ne smemo zamuditi, bodo potekali na Glavnem odru, Odru mladih, Pisateljskem odru, kjer bomo skozi njihove oči pogledali v duše knjižnih junakov, in na Pogovorni postaji, kjer se bodo prepletale misli ter besede in ustvarjala različna mnenja. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška in srečali se bomo lahko z njihovimi zanimivimi avtoricami ter avtorji. Slovenske Konjice pa bodo letos mesto v gosteh, ker se je tam pred sto leti rodil slovenski pesnik, prevajalec, urednik in akademik Ivan Minatti. (N. B.)
Odnos do starejših je ogledalo družbe
AKTUALNO
V začetku oktobra se je zaključil 23. festival za tretje življenjsko obdobje. Nekatere so pritegnili pevski in plesni nastopi in pogovori z znanimi Slovenkami in Slovenci, druge predavanja in delavnice o zdravem življenjskem slogu in aktivnem staranju, tretje strokovne razprave o temah, ki zadevajo starejše. Iz obilice pogovorov smo povzeli nekaj najbolj aktualnih tem.
Mnoge starejše je na festivalu razveselila napoved ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da bodo status oskrbovalca družinskega člana lahko dobili tudi upokojenci, saj že zdaj mnogi skrbijo za svojega zakonca ali partnerja. Morali pa bodo dokazati, da so psihofizično sposobni opravljati to delo in opraviti usposabljanje. Na ministrstvu predlagajo ureditev, po kateri bi bili upokojenci enako kot drugi oskrbovalci upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače, hkrati pa tudi do 40 odstotkov starostne pokojnine.
-
Ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara. Ursula Lehr
Življenje od nas pričakuje, da se postaramo in gremo skozi vse »letne čase«. Na opevano mladost še zdaleč nimajo vsi lepih spominov, lahko je bila težka in jih je za vedno zaznamovala. Z leti se umirimo in upočasnimo, tudi zato, da lahko uživamo v sadovih življenja – kot kmetje v jesenskih pridelkih. Čeprav je prehod v upokojenski staž priložnost, da zaživimo po svoje, postavimo sebe na prvo mesto in uživamo v konjičkih, za katere prej ni bilo časa, je za mnoge lahko težak. Zakaj?
