Aktualno
-
Za slovenske zmage
Navdihujoče je bilo gledati tisoče udeležencev Ljubljanskega maratona. Še posebej je treba poudariti, da so tekli skupaj s svojimi starši tudi tisti, ki smo jim včasih rekli cicibani. Zakaj? Zato, ker danes otroke navezanost na računalnike in pametne telefone pogosto odvrača od telesne aktivnosti in posledično tudi od pomanjkljivih stikov z vrstniki. Športne dejavnosti to vrzel uspešno zapolnjujejo. Skratka, za zdravo rast otrok so v prvi vrsti odgovorni starši. Tu pa nastopi težava.
-
Jubilejni 40. slovenski knjižni sejem
Tudi letos bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od 26. 11. do 1. 12., dodali pa so mu še nova prizorišča v izbranih knjigarnah po Sloveniji. Razstavljalo bo skoraj 100 založb. Zanimivi dogodki, ki jih ne smemo zamuditi, bodo potekali na Glavnem odru, Odru mladih, Pisateljskem odru, kjer bomo skozi njihove oči pogledali v duše knjižnih junakov, in na Pogovorni postaji, kjer se bodo prepletale misli ter besede in ustvarjala različna mnenja. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška in srečali se bomo lahko z njihovimi zanimivimi avtoricami ter avtorji. Slovenske Konjice pa bodo letos mesto v gosteh, ker se je tam pred sto leti rodil slovenski pesnik, prevajalec, urednik in akademik Ivan Minatti. (N. B.)
Odnos do starejših je ogledalo družbe
AKTUALNO
V začetku oktobra se je zaključil 23. festival za tretje življenjsko obdobje. Nekatere so pritegnili pevski in plesni nastopi in pogovori z znanimi Slovenkami in Slovenci, druge predavanja in delavnice o zdravem življenjskem slogu in aktivnem staranju, tretje strokovne razprave o temah, ki zadevajo starejše. Iz obilice pogovorov smo povzeli nekaj najbolj aktualnih tem.
Mnoge starejše je na festivalu razveselila napoved ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da bodo status oskrbovalca družinskega člana lahko dobili tudi upokojenci, saj že zdaj mnogi skrbijo za svojega zakonca ali partnerja. Morali pa bodo dokazati, da so psihofizično sposobni opravljati to delo in opraviti usposabljanje. Na ministrstvu predlagajo ureditev, po kateri bi bili upokojenci enako kot drugi oskrbovalci upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače, hkrati pa tudi do 40 odstotkov starostne pokojnine.
-
Ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara. Ursula Lehr
Življenje od nas pričakuje, da se postaramo in gremo skozi vse »letne čase«. Na opevano mladost še zdaleč nimajo vsi lepih spominov, lahko je bila težka in jih je za vedno zaznamovala. Z leti se umirimo in upočasnimo, tudi zato, da lahko uživamo v sadovih življenja – kot kmetje v jesenskih pridelkih. Čeprav je prehod v upokojenski staž priložnost, da zaživimo po svoje, postavimo sebe na prvo mesto in uživamo v konjičkih, za katere prej ni bilo časa, je za mnoge lahko težak. Zakaj?
-
Spoštovane bralke in bralci, kot ste verjetno že opazili, je pred vami naša spletna stran v novi podobi.
Prenovili smo jo v želji, da bo bolj pregledna in berljiva.Še naprej boste lahko prebirali vaše priljubljene rubrike. Vsebino v zavihku Koristne informacije pa smo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, predvsem društev bolnikov, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, izvajalcev dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu ter ponudnike različnih tehničnih rešitev.
Za vas smo pripravili še eno novost, in sicer bo poslej na voljo tudi elektronska naročnina na Vzajemnost v PDF obliki. Polletna naročnina bo 13 evrov, celoletna 26 evrov. Če želite revijo prejemati v elektronski obliki, kliknite na naročilnico na desni strani in vpišite svoje podatke.
Naročniki tiskane revije bodo še naprej lahko dostopali do vseh vsebin na spletni strani ob zaprosilu za posebno kodo.
Vabljeni k prebiranju Vzajemnosti na papirju in spletu. Odgovornost se začne pri vsakem od nas
Fundacija Svečka že 15. leto izvaja ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov, tokrat z geslom Odgovornost se začne pri meni. Geslo letošnje akcije izpostavlja, kako vsakodnevne odločitve vplivajo na okolje in družbo. Raziskave kažejo, da v povprečju Slovenci uporabimo okoli sedem sveč letno na osebo, kar predstavlja več kot 16 milijonov sveč letno in prinese 4000 ton odpadkov, predvsem plastike. Racionalna potrošnja je ključna za zmanjševanje tega vpliva.
Zato prostovoljci obiskovalce pokopališč v 27 krajih po Sloveniji osveščajo o pomenu premišljene uporabe sveč, cvetja in drugih izdelkov, v zameno za donacijo za zdravstvene in druge pripomočke pa ponuja zastavice sočutja, kamenčke ali druge simbolične predmete.
-
oktober '24Aktualno Medgeneracijsko
MOJ POGLED
Čez trideset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. Pomembno pa bo, kako ste vzgojili svoje otroke, kajti ti bodo vzgajali svoje. Neznan avtor
Ali se morda spominjate Kraljične na zrnu graha, pravljice Hansa Christiana Andersena? Govori o iskanju prave kraljične, ki je čez 20 pernic začutila zrno graha in zato slabo spala. Seveda govori tudi o pretirano občutljivih deklicah, ki jih najdemo celo danes, le da si jih kraljeviči niti ne želijo, kaj šele, da bi jih posebej iskali. Sodobni čas jim ne omejuje let niti spola. Zato so to lahko tudi zelo občutljivi kraljeviči.
Potreb po celostni oskrbi je iz leta v leto več
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, med slovenskimi mesti ima največji delež starejših prebivalcev Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotka njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Pred kratkim je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.
Čeprav ima center v imenu Maribor, pa socialna oskrba na domu sega širše, saj pomagajo tudi občanom občin Hoče - Slivnica, Rače - Fram in Starše. Skoraj sto zaposlenih je lani skrbelo za dostojanstveno staranje skoraj 900 uporabnikov z zavedanjem možnosti, zmožnosti in potreb posameznika in družbe v tretjem življenjskem obdobju. Povprečno so lani oskrbovali okoli 600 uporabnikov mesečno. Z dobro pokritostjo storitev pomoči na domu prednjači občina Rače - Fram, v občini Hoče - Slivnica opažajo trend ruralnega območja, ko si uporabniki bistveno dalj časa zagotavljajo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v okviru mreže svojcev ali sosedske pomoči in zaprosijo za njihovo pomoč šele v trenutku, ko pomoč doseže za svojce neobvladljiv obseg. V občini Starše pokrivajo potrebe po pomoči na domu brez obsežnejših čakalnih dob. Samo v Mariboru imajo vključenih nekaj več kot 700 uporabnikov, kolikor jim lahko pomagajo glede na razpoložljivost kadra in z zagotovljenim občinskim denarjem.
Ljubeča skrb za drugega je najgloblja človeška sila
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ki je 6. oktobra, poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev! Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.
To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci. Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 odstotkov oskrbe.
-
Za slovenske zmage
Gospodarsko uspešnost držav običajno merimo z njihovo gospodarsko rastjo in višino BDP (bruto družbenega proizvoda). Napovedi za države Evropske unije niso obetavne. Gospodarstvo se namreč sooča z veliko podražitvijo energentov in surovin, polega tega pa je vse bolj vidno tehnološko zaostajanje za Kitajsko in ZDA. Zavedajoč se teh okoliščin, je Evropska komisija nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija zaprosila, naj pripravi načrt za okrevanje gospodarstva Evropske unije. Njegov predlog je v grobem naslednji.
