Ljudje
S svojim vedenjem kažemo odnos do drugih
Naš pogovor
Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.
-
Lojzka Kovačič iz Novega mesta je dolgoletna naročnica Vzajemnosti, brala jo je, še preden se je leta 1990 upokojila, saj se je nanjo naročil njen mož Jože, ko se je invalidsko upokojil, in tako prihaja v hišo že okrog 40 let.
Najprej prebere zdravstvene članke, potem reportaže in prispevke o dejavnostih društev upokojencev, zelo rada rešuje križanke. Pravi, da jo vsak mesec težko pričakuje. V vsaki številki najde veliko zanimivega in koristnega. Do Vzajemnosti ima poseben odnos, od leta 1995 ima shranjene vse številke revije. Skoraj redno hodi tudi na srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ker je vedno nekaj novega, se rada druži in spoznava nove ljudi, vidi kraje, ki jih sicer ne bi, še posebej ima rada izlete z ladjico, z zanimanjem pa prisluhne tudi predavanjem.
Mojster za oblikovanje bakrene pločevine
Spoznajte jih
Že dolgo smo si želeli obiskati Antona Lončariča, saj so našo pozornost pritegnili njegovi izdelki iz bakrene pločevine, ki krasijo cerkve, vaške kapele in križe. Njegovo delo je še toliko bolj cenjeno, ker se nikoli ni izučil za ta poklic.
Anton Lončarič se je rodil leta 1942 v družini štirih fantov v zaselku Negovski Vrh v Negovi, kjer je nekoč živel tudi tako imenovani dobri človek Ivan Kramberger. Po drugi svetovni vojni ni bilo možnosti za šolanje, zato so se fantje takoj po končanju osnovne šole zaposlili in si kasneje po svoje začrtali pot. Starejši brat je bil cenjen podjetnik, drugi, ki je kmetoval, je žal že pokojni, najmlajši pa živi v Kanadi, kjer se prav tako ukvarja s podjetništvom.
Število Brezovičanov se je povečalo za več kot sedemkrat
Zgodbedecember '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – BREZOVICA PRI LJUBLJANI
Razpotegnjeno primestno naselje leži ob severozahodnem robu Ljubljanskega barja, pet kilometrov jugozahodno od slovenske prestolnice, ob stari glavni cesti in primorski avtocesti A1 ter železniški progi proti Trstu. Starejše kmečko jedro se je izoblikovalo ob vznožju Brezoviškega (496 m) in Debelega hriba (541 m), po zgraditvi železniške proge s postajo in avtoceste z izvozom pa se je težišče naselja premaknilo na ravnino. Brezovico pri Ljubljani sestavljajo zaselki Bičevje (ob cesti proti Podpeči), Komarija (ob bivši vrhniški železniški progi), Mala vas (ob glavni cesti in okrog župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika), Postaja (ob cesti proti kolodvoru) in Radna (v dolini potoka Radenščica). V kraju je veliko obrtnikov, podjetij, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, trgovin in gostiln. Med zadnjimi je tudi gostilna Pr' Kopač, iz katere izhaja naš tokratni sogovornik Avgust Pleško, 86-letni upokojeni gostilničar.
Zagovornik aktivnega življenja
ŠPORTNI VETERANI: Vincenc Butala
Vincenc Butala je sodeloval na številnih veteranskih košarkarskih turnirjih, zdaj je v vrhu svetovne veteranske košarke.
Trma in volja, tako značilni za športnike, sta ohranili ekipe, ki so se preimenovale v veteranske. To je mogoče slišati iz ust marsikaterega veteranskega športnika. »Neodvisno smo se organizirali in se začeli z drugimi klubi, ki jih je doletela enaka usoda, dogovarjati za prijateljske tekme in turnirje. Turnirji so postajali pogostejši, tradicionalni, kmalu tudi mednarodni,« pravi legenda veteranske košarke v Sloveniji in nekdanji odlični košarkar Vincenc Butala. »Prvič smo sodelovali na veteranskem turnirju v Nemčiji, tj.
-
Pesem na dan drži demenco stran
Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...
Nesojeni kovinar, ki je postal odličen slikar
Spoznajte jih
Če boste od pozne pomladi pa do zgodnje jeseni hodili po Javorjevi promenadi v Rogaški Slatini, ga boste v senci pod košato krošnjo kakšnega drevesa zagotovo srečali. S svojim slikarskim stojalom, nizkim stolom, mizico, obloženo z barvami, čopiči in lopaticami, ogrnjen s haljo z nešteto barvnimi niansami, v rokah pa slikarska paleta – to je Maksimiljan Sternad - Milč.
Rad slika zunaj v naravi, številni radovedni sprehajalci ga prav nič ne motijo. »Ko imam pred seboj izbrani motiv, padem v drug svet in se osredotočam samo na izdelavo slike,« mi razlaga. Rodil se je avgusta 1949 v Rušah v delavski družini, ki se je kasneje preselila v Selnico ob Dravi. Tam je preživel velik del življenja in Selničani so zelo ponosni nanj. »Za 70-letnico so me povabili, da sem postavil obsežno razstavo, pa tudi zlato plaketo občine so mi dali. Obojega sem bil zelo vesel,« dodaja sogovornik.
-
Spoznajte jih
Leon Dogša je eden najstarejših Mariborčanov, če ne kar najstarejši, saj je 6. novembra praznoval že 105. rojstni dan. V zadnjih dneh so lokalni časopisi veliko pisali o njem, njegovem življenju, poklicu, spominih. Ti spomini segajo tako daleč nazaj, da so skoraj že pravljični: takrat, v starih časih, je bilo … Vse drugače? Boljše? Slabše?
Leta 1985 se je včlanil v Društvo upokojencev Maribor Tabor in vključil v sekcijo steznega kegljanja, kjer je še pred nekaj leti po stezi metal krogle in podiral keglje. Nekdanji kegljaški kolegi so mu ob zares lepem jubileju skupaj z vodstvom Društva upokojencev Maribor Tabor pripravili druženje. Ves nasmejan in srečen je sedel med svojimi športnimi kolegi in živahno kramljal z nami. Povedal je, da je za tako dolgo življenje zaslužen predvsem sam. Skrbel je namreč za svoje telo in dobro počutje.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). -
Iz roda v rod
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je zdravnica z doktoratom z interdisciplinarnih področij socialne medicine in zgodovine medicine, med študenti medicine že več generacij najbolj priljubljena profesorica, med kolegi zdravniki in znanstveniki pa najplodovitejša pisateljica in publicistka s kar 1700 objavami, zabeleženimi v Cobissovih bibliografijah raziskovalcev. Njeno monumentalno delo je enciklopedična zbirka petih knjig z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.