V ljubljanskem botaničnem vrtu rastejo preživela drevesa iz Hirošime
Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), simbolična fotografija
Danes mineva 79 let od trenutka, ko je na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL).
Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt UL zaprosil za semena dvokrpega ginka in japonskega koprivovca.
Semena so posejali junija 2013 in so uspešno vzkalila. Kot je poudaril vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon, je zaradi svoje zgodovine še posebej zanimiv dvokrpi ginko. "Ta drevesa izvirajo iz obdobja Perma, pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Čeprav je vrsta skupaj z dinozavri skoraj izumrla, so nekatera drevesa vendarle preživela. Ohranili so jih v samostanskih tibetanskih vrtovih, kjer so jih gojili," je pojasnil. Ker so sprva domnevali, da je to izumrla vrsta, jih danes imenujemo tudi živi fosili. Nekoč je bil ginko bolj razširjen, saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi. "Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl pred tremi milijoni let, v Ameriki pa že pred sedmimi milijoni let." Čeprav je bil to včasih rod z več predstavniki, se je do današnjih dni ohranila ena sama vrsta - dvokrpi ginko.
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi 6. avgusta 1945 je ginko ponovno preživel in to ob porušenem samostanu približno en kilometer od središča atomskega udara. "Bilo je edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru," je poudaril Bavcon. Kljub temu, da je bilo drevo videti suho in mrtvo, je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, pa se ohranja še danes. "Gre za lep primer, ki govori o tem, kako je narava trdoživa. Človek je zato ne bi smel tako preizkušati, kot jo je z odvrženo atomsko bombo. Moramo se naučiti, da tega ne delamo več, zato je ginko tudi postal drevo miru," je povedal. Drevesa miru so 7. oktobra 2014 slovesno presadili iz majhnih lončkov v večje lonce, od tedaj pa so jih presadili še nekajkrat. "S tem želimo namreč vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti, prav zraven nasada japonskih češenj," je poudaril Bavcon.
