Septembrski dež nas je prisilil, da lahkotnejšo obutev zamenjamo z jesenskimi modeli. V novi sezoni bomo zagotovo potrebovali vsaj še par dobrih čevljev. 

Naj bo čevelj visok ali nizek, ko ga izbirate, se morate vprašati:

       Katera višina vam najbolje pristaja: do gležnjev, sredine meč ali pod koleni?

       V katerih kombinacijah z oblačili (s hlačami ali daljšim ali krajšim krilom) ga boste nosili?

       Kateri model obuvala boste izbrali glede na slog oblačenja (športen, eleganten, klasičen …)?

Kdaj lahko rečemo, da je kopalnica varna in uporabna tudi za starejšo osebo? Ali je dovolj, če namestimo kup držal in pripomočkov za invalidne, oslabele osebe, ali moramo za ureditev kopalnice narediti nekaj več? Kopalnice v naših stanovanjih, predvsem v večstanovanjskih stavbah, so namreč pogosto preprosto premajhne. Pomanjkanje prostora je glavna ovira, da bi si kopalnico res lahko primerno prilagodili in se v njej res dobro počutili. Stanovanjska gradnja preteklih desetletij, ki je polagala pozornost predvsem na učinkovito, hitro, poceni gradnjo, je stanovanjske prostore načrtovala po minimalnih standardih. Premajhno kopalnico je težko povečati, lahko pa jo prilagodimo, morda zamenjamo kopalno kad s prho.

En grozdek al' pa dva

Grozdje je potrgano in v sodih se mošt že počasi spreminja v vino. Do martinovanja tako ni več daleč in za veselo praznovanje bo tudi miza razpoloženjsko pogrnjena.

Motive z grozdjem izvezemo na prte in prtičke s klasičnimi vezilskimi vbodi ali priljubljenim križnim vbodom.

Na ozkem daljšem prtu ponavljamo vzorec grozdja, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov. Prerišemo ga na svileni papir. Med blago in svileni papir vložimo kopirni papir za blago in z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec. Za vezenje potrebujemo prejice v treh odtenkih rjavkasto zelene in treh odtenkih vijoličasto modre barve. Stebla vezemo s šestimi nitmi deljive prejice z dvojnim stebelnim vbodom (vezemo enako kot stebelni vbod, le da šivanko izvlečemo na lice na sredini prejšnjega vboda), barve prejice pa...

 V soboto, 2. decembra 2017 

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, iz Novega mesta 16 evrov, iz Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri. in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače. Nato se bomo sprehodili po obali Donave, kasneje pa po mestnih ulicah med številnimi stojnicami s spominki, okraski in darili, se ogreli s kuhanim vinom ali punčem, šli na kosilo ali pokusili znamenito linško torto in uživali v predprazničnem vzdušju lepo okrašenega mesta.

Potovanje z dvignjenim palcem je tradicionalna metoda potovanja, ki je najcenejša, vznemirljiva, a tudi utrujajoča. Marsikdo ima tovrstne izkušnje vsaj iz mladosti. A kaže, da se je tudi na tem področju zadnje desetletje marsikaj spremenilo.

Avtostoparjev ob cestah skoraj ni več videti, k čemur je najbolj pripomogla sodobna tehnologija. Pojavili so se brezplačni spletni portali oziroma mobilne aplikacije, namenjene koordiniranju med lastniki vozil in iskalci prevozov, ki so namenjeni v isto smer in so pripravljeni deliti stroške za gorivo. To možnost pogosto izberejo tisti, ki želijo potovati ekonomično in odgovornejše do okolja. Med uporabniki so tako dijaki in študenti kot tudi zaposleni in upokojenci. Deljenje prevoza je hkrati tudi ena izmed potovalnih alternativ, ki jo v mnogih državah spodbujajo, da bi zmanjšali količino vozil na cestah ter razbremenili okolje.

Blagoslovljena je z enakomernimi letnimi temperaturami, ki se gibljejo okrog prijetnih 20 stopinj Celzija, bujnim in nadvse raznolikim rastlinstvom, med katerim so nekaj posebnega eksotični cvetovi, ter izjemno razgibanimi 741 kvadratnimi kilometri površine dramatičnih kontrastov in slikovitih podob. Če k naštetemu dodate še turistični potencial, ki prispeva kar 20-odstotni delež bruto družbenega proizvoda regije, ni težko ugotoviti, zakaj se toliko evropskih upokojencev – največ je britanskih, nemških in skandinavskih – v zimskih mesecih »preseli« na Madeiro.      

Na rodovitni planoti nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke leži nekaj slikovitih vasi, ki so na prvi pogled kar malo pozabljene zaradi bližine veliko bolj znanega Bleda. Med njimi je še posebno zanimiv kraj Ribno, ki se je ugnezdil pod Ribensko goro.

V nekoč izrazito kmečki vasi je le nekaj kmečkih hiš. Živine je samo še za vzorec, vodni mlini ne meljejo več, žage so se ustavile ... V vasi živi okoli 600 prebivalcev. Hitro me podučijo, da so tod doma Ribnani, tudi Ribnjani, nikakor pa ne Ribenčani. Vas je menda dobila ime po ribah, ki jih je bilo v tolmunih bližnje reke od nekdaj obilo. Tlačani so nekoč z njimi oskrbovali blejsko gospostvo na gradu, nad ribami pa se še vedno navdušujejo ribiči od blizu in daleč.

Grobove še vedno največkrat krasijo krizanteme, čeprav se v ospredje že prebijajo tudi druge kombinacije cvetočih in strukturnih rastlin. Med zasaditvami pa s prvega mesta še nobena rastlina ni izpodrinila mačehe.

A možnosti je veliko več. Pri ureditvah grobov v zadnjih letih opažamo, da je razvoj napredoval s kulturo urejanja vrtov. K temu so zagotovo pripomogli cvetličarji in vrtnarji, ki s svojimi nasveti in vsakoletnim izobraževanjem širijo nove trende in rešitve. Pri ureditvi groba ne pozabite na lastno kreativnost in kakšno zamisel poiščite že prej. V septembru obiščite cvetličarno ali vrtni center, kjer že zelo zgodaj predstavijo različne idejne rešitve. Ne pozabite tudi na sprehod po pokopališču, kjer zagotovo zasledite ureditev, ki vam bo všeč. Ob urejanju domačega groba se spomnite na to idejno zasnovo in jo preoblikujte po lastni želji.