Moj danski prijatelj Steen je včasih kar malo »naporen«. O svoji državi namreč nenehno govori v takšnih presežnikih, da sem samo tiho. Recimo: »Naša država ima najstarejšo zastavo na svetu! Kopenhagen so razglasili za najbolj zdravo mesto na svetu! Pri nas dobi vsak študent 750 evrov štipendije! Javna stranišča so brezplačna! Mi smo izumili lego kocke! Naš arhitekt je zrisal opero v Sydneyju! Vsak upokojenec, čeprav ni nikoli delal, dobi 1000 evrov pokojnine in še pokojnino, ki mu pripada iz delovne dobe! Imamo najmanj pet tednov plačanega dopusta in 37-urni delovni teden. Pri nas so avtoceste brezplačne!« In mu rečem: »Oh, Steen, strežete pa bistveno slabšo kavo kot pri nas.«

Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo se uvršča v drugi pokojninski steber in predstavlja posebno obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta oblika varčevanja je za varčevalce še posebej privlačna, saj jo subvencionira država, in to na tak način, da varčevalcem sredstva, vplačana na osebni varčevalni račun, prizna kot posebno davčno olajšavo.

Poenostavljeno rečeno, v praksi to pomeni, da država za tako vplačana sredstva na osebni varčevalni račun varčevalcem prizna dodatno davčno olajšavo. To dejansko pomeni, da varčevalci dobijo povrnjeno dohodnino za vplačani znesek, ki pa je omejena na 5,844 odstotka bruto plače oziroma največ na 2.819,08 evra letno, kar pa je že kar lepa vsota. Varčevalci dobijo dohodnino povrnjeno prihodnje leto za tekoče leto. V dohodninski napovedi bo višina sredstev, ki so jih vplačali na varčevalni račun, navedena kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Živim med željo, vizijo in izvedbo, pravi Saša J. Mächtig, oblikovalec in arhitekt, ki je s svojim oblikovanjem zaznamoval Ljubljano, Slovenijo in svet. Oblikoval je legendarni rdeči kiosk K67, in čeprav je od takrat minilo več desetletij, ga še vedno lahko vidimo kot uporaben del našega in celo tujih javnih prostorov. Uvrščen je v prestižno oblikovalsko zbirko 20. stoletja v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA), na kar bi lahko bil njegov avtor, ki ustvarja že več kot pol stoletja, ponosen.

Pogosto je zima problematična za nas, a tudi rožicam v naših stanovanjih ni lahko. Vsem so nujni osnovni življenjski pogoji, ki pa niso vedno ravno podobni našim bivalnim zahtevam. Svetloba pomeni rastlinam še mnogo več kot nam, tudi pred mrazom se ne morejo braniti, zračna vlažnost centralno ogrevanih bivališč pa spet mnogim ne prija. Poglejmo si nekaj bivanjskih kompromisov, a izbor za suho ozračje primernih rastlin s tem sploh ni izčrpan ...

Po svojih izkušnjah priporočam gojenje jermenke ali klivije tudi v bližnji soseščini radiatorjev. Obenem pa jim brez ogrevanja tudi ne bo sile, saj dobro prezimijo že v svetli senci pri 8 stopinjah. To je res rastlina iz južnoafriške gozdne podrasti, kjer ni posebnega izobilja, a klivije so svojo potrpežljivost ponesle s seboj tudi v drugačna okolja. Med čebulnice jih ne moremo prištevati, saj imajo le na spodnjem delu steblo nekoliko čebulasto zadebeljeno, zato pa imajo močne omesenele korenine, kar rastlinam zagotavlja trdoživost tudi v...

Rdeče na belem

Ali bo tudi vam to prelepo rdeče okrasje na belem prtiču, izvezeno s križci, krajšalo dolge zimske večere?

Za prtič potrebujemo 55 x 42 cm belega blaga, na katerem lahko štejemo nitke. Izdelan prtič meri 52 x 39 cm, vezenina pa 47,5 x 35 cm.

Preden začnemo vesti, preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, ali bo vzorec manjši ali večji od omenjenega. Na ta način ga bomo tudi laže namestili na tkanino.

Narisana je četrtina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo in povežemo v celoto. Vesti začnemo na enem od vogalov in po 2 cm od robov oziroma po potrebi. Vezemo čez 2 x 2 nitki na blagu s tremi nitkami deljive prejice. Izvezen prtič zarobimo okrog in okrog z 1,5 cm širokim robom.

Vrtičkarji radi preizkušamo nove sorte vrtnin. Vsako leto se ponudba semen nekoliko razširi in na policah najdemo lepo število novih sort zanimivega videza. Podrobneje bomo predstavili nekaj starih in novih sort paprike in pekočega čilija.

Na domačem vrtu so najpriljubljenejše sladke sorte paprike različnih barv in oblik. Vzgajamo jih iz semena, obstajajo pa tudi cepljene. Papriko uvrščamo med vrtnine toplih krajev. Če jo sadimo v ogreto zemljo, namakamo, zastiramo, poskrbimo za dobre sosede in veliko sonca, nas bo vsako leto razveselila z obilnim pridelkom.

Vinjete za vožnjo po avtocesti so nam prinesle tudi težavo, ki je nismo poznali: vožnjo v nasprotno smer. Če bi imeli cestninsko hiško pri vsakem izstopu in vstopu na avtocesto, bi tovrstne incidente zatrli že v kali – z zapornico. A to težavo lahko preprečujemo tudi na druge načine, je pa res, da strokovnjaki opozarjajo, da še ni sistema, ki bi bil stoodstotno učinkovit.

Bilo je, recimo, že več primerov, ko so vozniki, popolnoma brezbrižni do cestnoprometnih pravil, na avtocesti polkrožno obrnili, ko so pred sabo uzrli stoječo kolono vozil. Večinoma vozniki ustvarijo nevarnost zase in za soudeležence v prometu v stanju neprištevnosti, iz brezbrižnosti do varnosti ali celo iz katerega drugega vzroka, ki se nam zdi v treznem stanju povsem nerazumljiv, v vinjenem pa pač ne. Vzrok vožnje v napačno smer številka ena je namreč alkohol.

Edvard Strmole iz Zagradca je prej kot čopič v rokah držal mizarsko orodje. Čeprav le občasno. Izučeni mizar se je namreč ob delu izšolal za komercialista, potem pa je 20 let, do upokojitve, delal kot računovodja. Šele v pokoju si je izpolnil mladostno željo in se vpisal v slikarski krožek na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer je takrat živel z družino. Kar nekaj let ga je obiskoval, vmes pa se je dodatno uril še pri krajših tečajih slikanja. Najraje slika motive iz narave v vseh letnih časih. Pravi, da zadnja leta slika sicer nekoliko manj, a za svojo dušo. S čopičem v roki je laže premagoval tudi žalost ob ženini smrti pred šestimi leti.