-
Sogovornike smo tokrat spraševali, kako praznujejo osebne in druge praznike.
Andrej Ciuha, upokojeni dipl. elektroinženir energetik, Ljubljana: »Pri nas ima pet članov družine rojstni dan med 24. aprilom in 6. majem: žena, jaz, obe hčerki in najmlajši izmed treh vnukov. To je seveda razlog za veliko skupno praznovanje. Včasih malo težko uskladimo dan praznovanja, a po navadi le uspe, da se zbere vsa družina. Pripravimo piknik in se poveselimo. Drugo skupno družinsko praznovanje pa vsako leto pripravimo med božičem in novim letom.«
O kaparjih, veščecih in listnih ušeh
Gojitelji okrasnih in koristnih rastlin se zlepa ne moremo izogniti škodljivcem in boleznim. Pomlad je čas, ko lahko vsaj nekatere uspešno zatiramo, a tudi pozneje je koristno slediti dogajanju na vrtu. Veliko lahko storimo že s predpomladnim škropljenjem sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, saj so na voljo popolnoma nestrupeni oljni pripravki. S takšnim ukrepom znatno zmanjšamo tudi napad pušpanovega veščeca, ki se je zadnja leta močno razširil tudi pri nas.
Metulji, hrošči in druge žuželke niso vedno samo lepe in ljubke živalice. Predvsem njihove ličinke so pogosto neustavljivi uničevalci zelene listne mase. Takšna je tudi ličinka pušpanovega veščeca, ki je samo po besedi podoben vešči. Žužkoslovci jih seveda natančno razlikujejo in pravijo, da je družina veščecev ali somračnikov (Sphingidae) pač nekaj drugega, kot so nočni metulji ali vešče, kamor spada tudi sviloprejka. V zavetju noči po vrtu zalegajo jajčeca razne sovke, njihove ličinke pa si potem privzamejo varovalno barvo, da jih težko izsledimo. Njim in gosenicam kapusovega belina in tudi omenjenega požeruha pušpanovih listov pa precej omejimo z bacilom, neškodljivim za človeka. Kaparji v nobenem od svojih razvojnih stadijev res ne frčijo, pač pa to občasno počnejo listne uši. Oboje držimo pomladi v šahu z oljnimi pripravki, po potrebi pa poiščemo nasvet pri strokovnem prodajalcu.
-
Tokrat predstavljamo nekaj zanimivih sadnih vrst. Poudarek je na jagodičju, ki je vse bolj priljubljeno na samooskrbnih vrtovih. Strokovnjaki s spletnega portala Zeleni svet z veseljem delimo nekaj zanimivosti, ki smo jih v zadnjih letih zasledili na trgovskih policah vrtnarij in vrtnih centrov. Predstavljamo vam fourberry, sibirsko borovnico, tayberry in malino brez trnov.
Fourberry je novejša selekcija zlatega ribeza, ki je v preteklosti predvsem krasil vrtove. Z žlahtnjenjem so vzgojili sorte, katerih plodovi so primerni tako za svežo porabo kot predelavo. Rumeni cvetovi prijetno dehtijo meseca maja, jeseni pa se rdečkasto obarva. Poznamo več sort.
Uspešne Slovenke, ki so presegle svoj čas
Marca se še posebej spominjamo žensk, ki so se s svojim talentom, ustvarjalnim delom in pomenom zapisale v našo zgodovino. Praviloma so bile uspešne, ustvarjalne in modre. Pa tudi uporniške, vztrajne v svojem prepričanju, da sme tudi ženska najti svoje mesto še kje drugje kot ob štedilniku. Tako so podirale klišeje svojega časa in odstirale poti za veselje do ustvarjalnosti veliko ženskam doma in po svetu. Predstavljamo le nekaj Slovenk, ki so se uveljavile na različnih področjih.
Barbara Celjska (ok. 1392–1451)
-
Samo pomlad ali sprememba življenjskega sloga?
Metina hči je med darili pod novoletno jelko prejela tudi drobno knjigo. Z novoletnimi darili je tako, da se moraš zanje zahvaliti izključno dedku Mrazu, kar se je tokrat izkazalo za res dobro. Kajti knjiga je bila prava bomba! Ne moreš se jeziti na pravljična bitja, pa tudi če bi se, ne bi nič pomagalo. Knjiga potuje okrog in je trenutno pristala na Metini mizi, potem ko je naredila pravo revolucijo v hčerinem stanovanju. Meta po drobnih potezah na zetovem obrazu predvideva, da je dedku Mrazu za tako darilo pisal kar on – po muzanju pa ima...
-
Ob pogledu na ljubke cvetove narcis, se nam zazdi, da sonce ne bo nikoli zašlo.
Cvetove narcis (v naravni velikosti ali pa jih s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo ali pomanjšamo na želeno velikost) prerišemo na svileni papir. Med papir in blago položimo kopirni papir, tako da je obarvana stran obrnjena navzdol. Papirja in blago ob straneh spnemo z bucikami, da se vzorec ne bopremikal, ko ga bomo prerisovali z dobro ošiljenim svinčnikom.Štiri cvetove narcis vezemo na sredini manjšega prta, samo en cvet (primerno pomanjšan) pa na enega od vogalov majhnega prta. S temi ljubkimi narcisami pa zlahka ustvarimo domiselne vzorce za prelepo okrasitev velikega prta, pravokotnega ali kvadratnega nadprta, zaves. -
GREMO NA IZLET
V soboto, 16. aprila 2016 (2 dni)
Vstopna mesta: Ljubljana, po dogovoru tudi počivališči Lom in Ravbarkomanda ter železniška postaja Sežana, za odhode iz drugih krajev: iz Kranja 8 evrov doplačila, iz Celja 15 evrov (če bo najmanj 20 potnikov)
Prvi dan: odhod ob 6. uri z Dolgega mostu v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogledali si bomo utrjeno staro mestno jedro, ki ga s treh strani obdaja voda. Mesto Francesca Gonzage nam bo razkrilo osrednji trg, vojvodsko palačo, trga Piazza Sordello in Piazza Mantegna ter Palazzo del Te. Sledi vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, še ogled Modene. Sledijo vožnja proti Parmi, nastanitev v hotel, večerja in prenočevanje.
Nikar poleti z zimskimi gumami!
Bliža se 15. marec, dan, ko na naših avtomobilih ne bo več treba imeti zimskih pnevmatik. Res je, da smo že februarja občudovali prve zvončke, a ni se zgodilo samo enkrat, da nas je aprila zasnežilo. Zato ne prehitevajmo z obuvanjem v letne »čevlje«, ravnajmo po pameti – raje kakšen teden kasneje kot prej.
Res pa je tudi, da s tem ne gre predolgo odlašati. Če smo pozimi vozili z zimskimi pnevmatikami, ki so narejene za nizke temperature, dež in sneg, je treba spomladi avtomobil preobuti v letne, ki se bolje obnesejo v vročini in dežju. Žal se nekateri vozniki odločajo, da bodo kar vse leto vozili z zimskimi pnevmatikami, a zimske pnevmatike so prilagojene povsem drugačnim razmeram in optimalno delujejo pri povsem drugačnih temperaturah kot letne gume, to pa z vidika varnosti pomeni veliko tveganje. V tem primeru velja razmisliti, ali nam morda ne bi bolje služile celoletne pnevmatike, a se moramo zavedati, da so te namenjene zmernim razmeram – blagi zimi in blagemu poletju, takšnega podnebja pa v večjem delu Slovenije nimamo. Je pa res, da so celoletne pnevmatike vse kakovostnejše.
-
Starejši se doma počutijo varno in so manj pozorni, prav zato pride tu pogosteje do padcev in poškodb kot v tujem okolju. V stanovanju je verjetno »najnevarnejši« prostor kopalnica. Da bi jo napravili čim uporabnejšo in varnejšo, moramo načrtovalci zadostiti vsem mogočim potrebam in zahtevam.
Kopalnica ali stranišče morata biti dostopna tudi tistim, ki si pri gibanju pomagajo s hojco, palico, berglami ali vozičkom, biti morata dovolj prostorna, predvsem pa je treba odstraniti vse ovire, ob katere se lahko spotaknejo, zataknejo ali jih morajo obiti.
S škarjami, škropilnico in gnojili v sadovnjak
Za obrezovanje in škropljenje dreves in grmov mora biti suho in mirno vreme, temperatura pa mora biti tudi ponoči vsaj 5 stopinj, tako da nikakor ne prehitevajmo. Jesensko škropljenje smo že opravili, za dognojevanje rastlin v sadovnjaku je ravno optimalen čas pred vegetacijo, za rez pa je še dovolj časa vse do konca marca.
Rodni les koščičarjev se razlikuje od rodnega lesa pečkarjev, zato se razlikuje tudi rez. Plodovi pri koščičarjih bodo letos zrasli na poganjkih, ki so iz starejšega lesa izrasli lani, zato rodnih mladih poganjkov ne izrezujemo. Pečkarji v primerjavi s koščičarji rodijo na triletnem lesu. Za vsa drevesa velja, da opravimo rez v suhem vremenu, koščičarji pa so za morebitno vlago še posebej občutljivi, zato se moramo prepričati, da bo po rezi še vsaj dva ali tri dni suho. Poganjki višnje, ki so rodili lani, se radi ogolijo. Krajši rodni poganjki se razvijejo šele na njihovem koncu in vrhu drevesa. Pri češnji ogoljenje poganjkov, ki so že rodili, ni tolikšno kot pri višnji. Enako kot pri drugih sadnih vrstah tudi pri marelici enoletnih poganjkov ne krajšamo. Pri marelici pokončne poganjke odstranjujemo že med letom.
