V dveh letih, ko sem delala in živela na ladji, sem spoznala veliko zanimivih kotičkov. Karibske otoke smo prepotovali po dolgem in počez. Ko pa več mesecev pluješ po isti poti in se podobe ponavljajo, otroško navdušenje, ki ga občutiš prvič, postopoma zbledi in otok postane podoben otoku. Nekaj pa jih je name naredilo močan vtis in eden je zagotovo Grand Turk. Nanj bi se vrnila, pa ne samo zaradi eksotičnih in neokrnjenih plaž, pač pa zaradi domačinov, ki se radi pohvalijo, da so srečni.

Grand Turk je glavni otok otočja Turks & Caicos (Turks and Caicos Islands), ki ga sestavlja 40 večjih in manjših otokov, le osem je poseljenih. Ima zelo sušno podnebje s polpuščavskim rastjem, kaktejami, grmičevjem in redkimi palmami. Posledično je tu zelo malo kopenskih živali, prevladujejo osli, ki so nekdaj služili za delo na solinah, zdaj pa se prosto pasejo po otoku, katerega prestolnica je mesto Cockburn Town. Geografski pogoji za pridelavo hrane niso ugodni, zato se kmetijstvo ni razvilo in razen nekaj bananovcev in paradižnika ne pridelajo večjih količin vrtnin. Otok ima bogat morski habitat, ki velja za enega najraznovrstnejših na svetu. Obkroža ga tretji največji koralni greben na svetu, ki omogoča bogat ulov, zato je ribištvo poleg turizma in bančništva najrazvitejša gospodarska dejavnost. 

Ime vasi Suhadole verjetno izvira iz besed suha, suhi dol, ki so prvotno označevale potoke, ki ob suši presahnejo, in naselja ob njih pa tudi izrazito sušne predele. Vas z okoli 700 prebivalci leži na skrajnem vzhodnem delu Kranjskega polja in predstavlja eno večjih naselij v občini Komenda. Poljske in gozdne poti kar vabijo na sprehode in kolesarjenje, pozimi pa predstavljajo privlačen teren za tek na smučeh.

Obcestno naselje z gručastim jedrom je na prvi pogled moderno. Šele ko zavijem med ozke ulice, ugledam staro kmetijo ali hišo, ki priča, da je to območje že dolgo naseljeno. Najzgovornejše pa o tem govori lepo obnovljena cerkev sv. Klemena, ki stoji v vaškem jedru. Njen nastanek sega v 14. stoletje. »V vasi nimamo trgovine, le manjši bar,« mi pove Karel Matuš, eden izmed upokojenih domačinov. »V isti hiši je bila nekoč dobra gostilna, v kateri so pripravljali takšno pečenko, da ji ni bilo enake daleč naokoli. No, do trgovine nimamo daleč, saj je le čez cesto v bližnjih Mostah. Tam sta tudi šola in vrtec.« 

Kelti s smaragdnih gora

Razstava prikazuje arheološko dediščino »keltskih gorjanov« v širšem zgodovinskem in geografskem okviru. Popelje nas v zadnja stoletja pred našim štetjem v hribovit svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v času, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Ti so se ustalili na najizrazitejših strateških točkah z nadzorom nad rečnimi dolinami. Tam so si uredili grobišča, naravnim silam in božanstvom vojne so darovali orožje in konjsko opremo.

Sogovornike smo tokrat spraševali, kako praznujejo osebne in druge praznike.

Andrej Ciuha, upokojeni dipl. elektroinženir energetik, Ljubljana: »Pri nas ima pet članov družine rojstni dan med 24. aprilom in 6. majem: žena, jaz, obe hčerki in najmlajši izmed treh vnukov. To je seveda razlog za veliko skupno praznovanje. Včasih malo težko uskladimo dan praznovanja, a po navadi le uspe, da se zbere vsa družina. Pripravimo piknik in se poveselimo. Drugo skupno družinsko praznovanje pa vsako leto pripravimo med božičem in novim letom.«

Gojitelji okrasnih in koristnih rastlin se zlepa ne moremo izogniti škodljivcem in boleznim. Pomlad je čas, ko lahko vsaj nekatere uspešno zatiramo, a tudi pozneje je koristno slediti dogajanju na vrtu. Veliko lahko storimo že s predpomladnim škropljenjem sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, saj so na voljo popolnoma nestrupeni oljni pripravki. S takšnim ukrepom znatno zmanjšamo tudi napad pušpanovega veščeca, ki se je zadnja leta močno razširil tudi pri nas.

Metulji, hrošči in druge žuželke niso vedno samo lepe in ljubke živalice. Predvsem njihove ličinke so pogosto neustavljivi uničevalci zelene listne mase. Takšna je tudi ličinka pušpanovega veščeca, ki je samo po besedi podoben vešči. Žužkoslovci jih seveda natančno razlikujejo in pravijo, da je družina veščecev ali somračnikov (Sphingidae) pač nekaj drugega, kot so nočni metulji ali vešče, kamor spada tudi sviloprejka. V zavetju noči po vrtu zalegajo jajčeca razne sovke, njihove ličinke pa si potem privzamejo varovalno barvo, da jih težko izsledimo. Njim in gosenicam kapusovega belina in tudi omenjenega požeruha pušpanovih listov pa precej omejimo z bacilom, neškodljivim za človeka. Kaparji v nobenem od svojih razvojnih stadijev res ne frčijo, pač pa to občasno počnejo listne uši. Oboje držimo pomladi v šahu z oljnimi pripravki, po potrebi pa poiščemo nasvet pri strokovnem prodajalcu.

Tokrat predstavljamo nekaj zanimivih sadnih vrst. Poudarek je na jagodičju, ki je vse bolj priljubljeno na samooskrbnih vrtovih. Strokovnjaki s spletnega portala Zeleni svet z veseljem delimo nekaj zanimivosti, ki smo jih v zadnjih letih zasledili na trgovskih policah vrtnarij in vrtnih centrov. Predstavljamo vam fourberry, sibirsko borovnico, tayberry in malino brez trnov.

Fourberry je novejša selekcija zlatega ribeza, ki je v preteklosti predvsem krasil vrtove. Z žlahtnjenjem so vzgojili sorte, katerih plodovi so primerni tako za svežo porabo kot predelavo. Rumeni cvetovi prijetno dehtijo meseca maja, jeseni pa se rdečkasto obarva. Poznamo več sort.

Marca se še posebej spominjamo žensk, ki so se s svojim talentom, ustvarjalnim delom in pomenom zapisale v našo zgodovino. Praviloma so bile uspešne, ustvarjalne in modre. Pa tudi uporniške, vztrajne v svojem prepričanju, da sme tudi ženska najti svoje mesto še kje drugje kot ob štedilniku. Tako so podirale klišeje svojega časa in odstirale poti za veselje do ustvarjalnosti veliko ženskam doma in po svetu. Predstavljamo le nekaj Slovenk, ki so se uveljavile na različnih področjih.

Barbara Celjska (ok. 1392–1451)

Ob pogledu na ljubke cvetove narcis, se nam zazdi, da sonce ne bo nikoli zašlo. 

GREMO NA IZLET

V soboto, 16. aprila 2016 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, po dogovoru tudi počivališči Lom in Ravbarkomanda ter železniška postaja Sežana, za odhode iz drugih krajev: iz Kranja 8 evrov doplačila, iz Celja 15 evrov (če bo najmanj 20 potnikov) 

Prvi dan: odhod ob 6. uri z Dolgega mostu v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogledali si bomo utrjeno staro mestno jedro, ki ga s treh strani obdaja voda. Mesto Francesca Gonzage nam bo razkrilo osrednji trg, vojvodsko palačo, trga Piazza Sordello in Piazza Mantegna ter Palazzo del Te. Sledi vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, še ogled Modene. Sledijo vožnja proti Parmi, nastanitev v hotel, večerja in prenočevanje.