Več kot polovica nekdaj najmanjše jugoslovanske republike leži na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Svojevrsten pečat pa ji daje še pestra in razvejana, dobrih tristo kilometrov dolga morska obala, ki privlači največ turistov. Tudi Slovence.

Od leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, sem jo obiskal že nekajkrat. In moram reči, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Žal so najopaznejše številne novogradnje ob obali in vedno višje cene. A domačini so še vedno prijazni in radi poklepetajo s prebivalci nekdanje skupne države. V Črni gori danes živi tudi okoli štiristo Slovencev in z nekaterimi sem se srečal v edinem slovenskem društvu Vida Matjan v prestolnici Podgorici. Med njimi je tudi upokojenec Mariborčan Milan Filipič. Poklicna pot ga je pripeljala v Črno goro, kjer si je ustvaril družino – in ostal. »Slovenščina mi ne gre več tako dobro z jezika,« se je skoraj opravičeval v prijetni hiši na obrobju mesta. »A z znanci iz Slovenije še ohranjamo stike in marsikateri nas tudi obišče. No, večina le na poti proti morju …«

Nekoč sta bili to ločeni naselji, danes pa naključni obiskovalci komaj opazijo, da gre za dva kraja. Skupaj tvorita strnjeno vaško naselje nad Tržiško Bistrico in ob vznožju gozdnatega Udin boršta, v katerem najdemo številne kraške pojave vključno z jamami in votlinami, s katerimi je povezan izvor imena Duplje. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave vojvodine Kranjske razložil izvor imena: »Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini ...« Tudi nemška poimenovanja Dewplach, Duplach, Dupplach vsebujejo slovensko besedo Duplje.

Veliko ljudem za volanom se zdi, da nam vožnja ne dela nikakršnih težav in smo dobri in varni vozniki. Pa smo res? O tem presojajo zdravniki medicine dela, s katerimi se večinoma srečujemo le na pregledih za službo. Tisti, ki nosijo očala, morajo vmes večkrat podaljšati vozniški izpit, enako velja za starejše voznike, saj jim dovoljenje velja do sedemdesetega leta. 

Kot pravi Majda Gaberšek, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, se pri njej oglasijo starejši vozniki, ko jim poteče vozniško dovoljenje. Nemalokrat se zgodi, da je to prvič pri osemdesetem letu, saj je vozniško dovoljenje včasih avtomatsko veljalo do te starosti. Zdravnica najprej preveri vid. Pravi, da leta naredijo svoje in pri šestdesetih letih praktično vsi potrebujemo očala vsaj za gledanje na blizu, kaj kmalu pa tudi na daleč. Sledi pregled sluha, to je lahko enostaven test, kjer preveri, ali pacient sliši šepet s petih do šestih metrov. V primeru slabih rezultatov pa jih napoti na nadaljnja testiranja. Za varno vožnjo so pomembni tudi dobri refleksi, žal se nam ti s starostjo slabšajo, zato je naš reakcijski čas bistveno daljši.

Nikola Tesla – človek prihodnosti

Od rojstva tega genialnega znanstvenika, izumitelja in inženirja, ki je odkrival naravna načela in zakone ter patentiral okoli 300 izumov, letos mineva 160 let. Veliko njegovih inovacij ima poseben pomen zaradi globalnega značaja in univerzalne uporabnosti, Teslov večfazni sistem je omogočil učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in je pomembno prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije. Razstava v Cankarjevem domu nas vodi skozi življenje, delo in vizijo Nikole Tesle, obsega kombinacijo različnih razstavnih predmetov – od maket do delujočih modelov. Med drugim so predstavljene pomanjšane makete hidroelektrarne na Niagari, njegovih laboratorijev, letala na navpično vzletanje, transformatorja, črpalke in turbine, ladjice na daljinsko vodenje … Predmeti so iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu.

Namesto da bi šli čez nekdanjo slovensko-italijansko mejo nakupovat, si vzemimo čas in obiščimo katero od številnih zanimivosti v zaledju Trsta.

Ko se peljemo z Opčin proti Tržiču (Monfalcone), opazimo na desni strani na visokem hribu cerkev z obzidjem. To je Repentabor, ki se dviguje nad vasico Col pri kraju Repen. Z višine 418 metrov je lep razgled na okoliške vasi, v katerih še danes večinoma živijo zamejski Slovenci, proti morju in proti Alpam v daljavi.

Na vrhu Tabora je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče prvotnih prebivalcev, dokler ga niso zasedli Rimljani. Kasneje so grič zasedli vitezi templjarji. Cerkev na njem pa je prvič omenjena leta 1316. Legenda pravi, da je nekoč star, zapuščen Tabor zasedel nekdo, ki je ponoči hodil med hišami in topotal s kopiti ter kradel kokoši in druge majhne živali. Vaščani so domnevali, da je vrag, a ko so se poskusili povzpeti na grič, jih je nekdo zasul z ognjenimi butarami. Za napad na grič so nato najeli mimoidočega viteza, rezultat pa je bil enak.

Vožnja motocikla je prijetno početje. Dober je občutek pri obvladovanju stroja in ceste. Zanimivo je doživljati okolje na svežem zraku in spoznavati nove kraje. Celo navezovanje stikov z neznanimi ljudmi je preprosteje, ker sta motor in nasmeh tista, ki napeljeta k prvemu stiku. Vseeno pa je treba napisati, da je motorizem podoben vrtnici. Ima lep cvet, toda tudi veliko trnja. Tega se je treba zavedati, sicer boste doživeli razočaranja, o katerih ljudje nikoli ne spregovorijo.

Kaj lahko pomeni odločitev, ko si od države pravkar potrjen vitalen upokojenec končno lahko privošči nov motor, da bi užil, kar je v življenju zamudil? Najprej se vprašajte, kakšna so lahko razočaranja, in si pošteno odgovorite. Velik in močan motor je lahko uresničenje sanj. Pri nizkih hitrostih v kakšni prometni gneči ali na ozki strmi cesti pa lahko postane prav grdo zoprn in takrat se prebudi strah. Možak bi ga rad obvladal, pa ne gre tako, kot je pričakoval. Strah in vožnja motorja pa sta nekaj, kar zagotovo ne gre skupaj.

Čeprav kraj z okoli tisoč prebivalci leži v bližini avtoceste med Ljubljano in Vrhniko, ga pred pogledi iz vozil skrivajo griči osamelci. Prav na enem izmed njih – da so bile domačije varne pred poplavljanjem – je začelo nastajati naselje v 14. stoletju.

Še v času gradnje farne cerkve in bližnjega pokopališča so morali uporabljati čolne, saj je bila takrat okolica zamočvirjena. Na najvišjem delu kraja je stala že prvotna cerkev povišanja sv. Križa iz 16. stoletja, današnjo podobo pa je dobila ob koncu 18. stoletja. Ponaša se s tremi lesenimi oltarji ter 28 metrov visokim zvonikom s štirimi zvonovi.

Pri vrtnarjenju se ne srečamo ravno poredko s primeri, ko se je nemogoče opredeliti za okrasno ali koristno stran. Marsikaj lahko uvrstimo v predalček z naslovom za želodček in okras. Opraviti imamo torej s tistim latinskim izrekom, ki pravi, naj mešamo prijetno s koristnim. Spomnimo se le na nekaj takšnih primerov med drevnino, saj je ta čas še primeren za sajenje novih pridobitev.

Že izključno zaradi okusnih sadežev posajena žlahtna jablana ob pomladnem cvetenju pridobi status okrasnega drevesa. Ponudba vrtnih centrov in drevesnic obsega ob vsem drugem tudi posebnosti, ki so vredne vrtičkarskega preizkušanja. Če je komu to premalo, ima na voljo še globalno medmrežje. Jablana ( Malus ) pač ostane jablana in nekoč se je jasno vedelo, kaj je za okras in kaj za čežano ali zavitek. Danes so te razmejitve nekoliko zabrisane. S križanjem več botaničnih vrst so sicer nastale mnoge sorte, ki se ponašajo z enojnim ali polnjenim...

Spominska soba Noordunga v Moskvi

V prostorih Veleposlaništva RS v Moskvi so 25. februarja ob prisotnosti visokih predstavnikov Ruske federacije, med njimi tudi ruskega kozmonavta Jurija Baturina, odprli spominsko sobo Hermanu Potočniku Noordungu. Odprtje se ujema z zgodovinsko prelomnico – letos je minilo že 55 let od prvega Gagarinovega poleta v vesolje. Potočnik je leta 1928 napisal knjigo Problem vožnje v vesolju. To je pionirsko delo, v katerem je opisal veliko rešitev, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju. Takrat še ni bilo računalnikov in sončnih celic, pa je raketni inženir in pionir astronavtike Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi genialnosti. Razstava naj bi bila stalna, pogodba zanjo pa je podpisana za 10 let.