-
Paradižnik naj bo ekološki
Paradižnik na gredici ima rad toploto in sonce, deževna leta pa mu niso najbolj naklonjena. Kljub temu pa smo lahko z nekaj ukrepi pri vzgoji paradižnika prav uspešni tudi v deževnih poletjih.
Ob sajenju v gredice, visoke grede ali posode dodamo sadikam zemljo za paradižnike Bio Plantella, ki je bogata s humusom, bioaktivno glino in hranili. Paradižnik potrebuje veliko količino hranil, saj plodove tvori vse poletje in še v jeseni, zato ga je treba med sezono dognojevati. Za pravilen razvoj plodov potrebuje veliko naravnega kalija in primerno količino fosforja, ki sta pomembna za tvorjenje sladkorja in s tem slasten okus. Za gojenje paradižnika v posodah ali visokih gredah je najbolje uporabiti Bio Plantello Nutrivit za paradižnike...
-
Pisano cvetje
Vezenje dveh različnih cvetličnih vzorcev, ki se ljubko dopolnjujeta, nas bo prijetno sprostilo.
Vzorca sta primerna za prt velikosti 65 x 65 cm oziroma po potrebi. Potrebujemo 70 x 70 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Za vezenje potrebujemo 2 rdeči prejici ter po 1 prejico v svetlo rdeči, oranžni, rožnati, rumeni, modri in zeleni barvi.
Najprej preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec. Blago prepognemo po dolgem in počez in z naudarkom označimo sredino. Poiščemo sredino vzorca na predlogi in vezemo od sredine navzven (označena je s puščico). Preden se lotimo vezenja, vse robove obšijemo s cikcakastim vbodom, da se blago ne cefra.
-
Cepljene sadike so vse bolj priljubljene, saj ponujajo veliko več prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Veliko ljubiteljskih vrtnarjev hiti z zgodnjimi nakupi in sajenjem v pričakovanju zgodnjega pridelka. Če sadimo sadike plodovk v neogreto zemljo, se ne ukoreninjajo. Posledično slabše rastejo, ker slabo razvit koreninski sistem ne oskrbuje rastlin s hranili.
Pri sajenju pazimo, da cepljene plodovke sadimo v enako globino, kot so bile vzgojene v lončku. Če jih sadimo globlje, kot je to pri sejanih paradižnikih običajna praksa, se izniči pomen podlage. V tem primeru dobimo učinek sejane plodovke in od vseh prednosti cepljene zelenjave se lahko poslovimo.
Obdavčitev premoženja in prihrankov
FINANCE IN MI
Področje davkov je v Sloveniji eno izmed tistih področij, na katerih se dogaja največ sprememb in je posledično tudi največ nejasnosti. Zato bomo v tem prispevku podali tiste najpomembnejše informacije v zvezi s tem, kako so pri nas obdavčeni premoženje in posamezni prihranki.
Če ste pridobili nepremičnino po 1. 1. 2002 in jo kasneje prodali, morate plačati davek od dobička iz kapitala, ki je bil dosežen pri prodaji nepremičnine, in sicer ta znaša 25 odstotkov, če ste nepremičnino odsvojili v prvih petih letih po njeni pridobitvi, nato se na vsakih pet let lastništva stopnja znižuje:
Jurjevanje v deželi belih brez
GREMO NA IZLET
V soboto, 25. junija 2016
Vstopna mesta: Ljubljana, Trebnje, Novo mesto; Kranj, Maribor, Celje in Nova Gorica (če bo najmanj 15 potnikov)
Odhod avtobusa iz Ljubljane (Dolgi most) bo ob 7. uri zjutraj, pot bomo nadaljevali mimo Trebnjega in Novega mesta. Prvi postanek bomo naredili na sončni strani Gorjancev na Jugorju, kjer boste dobili vstopnico – »vinojeto« za Belo krajino. Za dobrodošlico bomo pokusili »karampampuli« in pogačo. Nadaljevali bomo do Radovice, kjer bomo s pomočjo »strogega« učitelja v šoli Brihtna glava na duhovit in zanimiv način spoznavali Belo krajino. Na koncu šolske ure boste prejeli »izpričevalo« z imenom in priimkom kot dokaz, da ste usvojili osnovno...
Še malo, pa se vidimo v Primoštenu
Dragi naši bralci in prijatelji! Do našega srečanja v dalmatinskem Primoštenu od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija, nas loči le še slab mesec. Očitno smo izbrali pravi kraj, saj ste se na povabilo množično odzvali in v zelo kratkem času zapolnili nastanitvena mesta. Pri Kompasu se trudijo poiskati prosta mesta tudi za tiste na čakalni listi.
Prav je, da obnovimo, kaj vse bomo na srečanju počeli. V četrtek se bomo na pot podali v zgodnjih jutranjih urah in se peljali naravnost do hotela v Primoštenu, kjer nam bodo domačini ob pijači dobrodošlice pripravili dalmatinski sprejem, potem si bomo ogledali še staro mestno jedro. Po večerji sledi spoznavni večer, za zabavo in ples bo vse večere skrbela tamkajšnja priljubljena glasbena skupina, zapela nam bo tudi dalmatinska klapa, v dobro voljo pa nas bo s posebno točko spravila igralka Lucija Čirović (marsikdo se je verjetno spomni v vlogi Fate iz televizijske serije TV Dober dan). Drugi in tretji večer bodo nastopili tudi prijavljeni na tekmovanje Vzajemnost ima talent (prijave bodo sprejemali že vodniki na avtobusu).
-
Zemlja je največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega vemo, da na njem obstaja življenje. Namesto hvaležnosti za vse, kar nam daje, pa si jo njeni prebivalci prizadevamo uničiti, kolikor se le da. Prenaseljenost, pretirano izkoriščanje ali zastrupljanje vodnih in energetskih virov, čezmerno izpuščanje toplogrednih plinov in kopičenje odpadkov so med glavnimi okoljskimi grehi, ki se nam že maščujejo.
Mreža okoljskih nevladnih in nepridobitnih organizacij, poimenovanih Plan B, je sestavila predloge, s katerimi lahko prav vsak izmed nas pripomore k temu, da bodo naravne vrednote uživale še številne generacije zanamcev. Enega ali več predlogov poskušajte vtkati v svoj vsakdan, če tega še ne počnete.
-
Kdaj družba brez odpadkov?
Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanja odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočilo dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov – kar 65 odstotkov, do leta 2025 želijo povečati ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, torej tistega, česar ne reciklirajo ali kompostirajo.
-
Slike, ki dajejo energije
Kranjčanka Maja Cerar sicer še ni upokojena, a jo je za razstavljanje v prostorih Vzajemnosti spodbudila kolegica s skupnega slikarskega tečaja.
Za likovno ustvarjanje jo je v mladosti navdušil stari oče Franc Štanger, ki je bil naivni slikar in rezbar. Začela je obiskovati likovne tečaje, kljub temu pa se je sprva vpisala na pravno fakulteto, a jo je kmalu zamenjala za študij na likovni akademiji. Pri tem jo je zelo podpiral takratni partner Miro Cerar, s katerim sta bila kratek čas celo poročena.
-
Keramika kot umetnost budi ustvarjalnost otrok in odraslih ter spodbuja v njih željo po likovnem izražanju. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje vlada veliko zanimanje za znanje oblikovanja keramike.
Lučka Šićarov, diplomirana filozofinja in učiteljica razrednega pouka, iz Ljubljane je že dvajset let mentorica krožka keramika na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer poučuje šest skupin, eno pa v Domžalah. Na teden ima vsaka skupina po tri pedagoške ure. Ustvarjajo v najetih prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na Beethovnovi 5, kjer imajo tudi peč za žganje gline.
