Bodika, lobodika in druge zimzelene rastline
Večina vrtnega rastlinja je v zadnjih pripravah na počitek, za nami so spominski dnevi na naše prednike, barvitost listja počasi izgineva in v vrtu je več mokrote in sence. Toda kljub vsemu november ponuja mnogo lepote in še več ustvarjalnih dejavnosti, ki so vpete v ta letni čas. Zimzeleni listavci so v našem podnebju v manjšini tudi po vrtovih, zato jih morda cenimo nekoliko bolj kot drugo rastlinje. Nekatere velja posebej omeniti, saj je še vedno čas, da jih posadimo, če to koga zamika.
Barvitost v zimskem času je vedno dobrodošla, pa naj bo to le zelenilo v katerem od mogočih odtenkov ali pa celo pisanost, kakršno ponujajo nekatere sorte bodike. Prvotna zelenolistna oblika ( Ilex aquifolium ) je kar naša samonikla rastlina, vendar v naravi redka in zavarovana, zato vsem njej sorodnim vrstam v vrtu ponudimo zatišno in manj izpostavljeno lego. Bodike so največkrat dvodomne: ene rastline imajo samo ženske, druge samo moške cvetove. Nastavek plodov torej pričakujemo le na ženskih rastlinah, ki imajo v bližini opraševalca.
Spravilo vrtnin in shranjevanje v kleteh
Vse do prvega mraza pobiramo in shranjujemo radič, zelje, glavnati ohrovt in še nekatere druge vrtnine. Posebno pozornost pri tem namenjamo optimalnemu času spravila in primerno urejeni kleti. Shranjujemo samo zelenjavo, ki nima znakov glivičnih okužb, posebno pozornost pa namenimo tudi kontroli skladiščnih škodljivcev.
Z vrta najprej pospravimo radič štrucar, rdeči glavnati radič pa ostane na vrtu do decembra. Prezimne sorte radičev ostanejo na prostem za rezanje glavic spomladi. Lahko ga tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. To naredimo novembra. Pozneje ga skladiščimo tako, da ga izkopljemo s korenino in vsakega posebej zavijemo v časopisni papir. Hranimo ga v hladni kleti ali hladilniku.
V sozvočju z zemljo, človekom in vesoljem
Meta Vrhunc nas neutrudno uči, da hrana ni le snov, ampak tudi energija. In da je energija snovi nadrejena. Pred dvajsetimi leti, ko se je vrnila iz Nemčije v Slovenijo, je začela glasno govoriti o antropozofiji, o biodinamičnem kmetovanju oz. gospodarjenju, o sozvočju z vesoljem in zemljo – in ne nazadnje – o sozvočju z nami samimi.
Ustanovila je prvo društvo za biodinamiko, imenovano Ajda, danes pa jih je v Sloveniji že 16. So del mednarodnega gibanja za prihodnost zemlje in človeka, ki ga na področju hrane predstavlja oznaka Demeter. Ime ima po grški boginji plodnosti in je pojem najodličnejše zdrave hrane. Meta Vrhunc je angažirana borka za zdravo Slovenijo. Njena predavanja so zelo obiskana, njeni članki so brani kot bestselerji. Brez politične podpore in drugih vplivov moči ji je uspelo premikati meje in ozaveščati široke množice o tem, kaj je zdrava hrana in kakšna naj bo naravnanost sodobnega človeka do narave, do sveta in do samega sebe.
-
Jeseni posajeno, leto pridobljeno. Tako pravi stari izrek. Pa je res tako? Mogoče je to priporočilo malo pretirano, zagotovo pa je v njem dosti resnice. Jeseni vsekakor ne smemo pozabiti na založno gnojenje, ki v pomladnih dneh rastlini omogoči hiter dostop do hranil ob začetku vegetacije.
Sadne vrste, kot so jablana, hruška, češnja, marelica, sliva, oreh, leska in razno jagodičje, je priporočljivo saditi jeseni. Med prednosti jesenskega sajenja zagotovo spada to, da se zemlja uleže in dobro oprime korenin. Ker je pozimi običajno dovolj padavin, sadike pa v mirovanju, zalivanje skoraj ni potrebno. Rastline začnejo že zelo zgodaj poganjati nove korenine (na Primorskem včasih že januarja), ki začnejo zgodaj opravljati svojo nalogo črpanja vode in hranilnih snovi. Takšne rastline so spomladi manj občutljive za morebitno sušo, in ko se vegetacija začne, nemoteno rastejo.
-
Življenje ni večno in pride čas, ko se moramo posloviti tudi od svojega pasjega prijatelja. Za marsikoga izmed nas je to srečanje s smrtjo, ki nas nekako doleti, in po navadi nanjo nismo popolnoma pripravljeni. Ker se vprašanje življenja in smrti dotika najglobljega v nas, ob tem nehote privrejo na površje vsi naši strahovi, predsodki, morda boleči spomini in že nas preplavi val močnih čustev, nad katerimi smo včasih še sami presenečeni.
Pri neozdravljivo bolnih živalih imamo možnost evtanazije, lahko se torej odločimo in psu skrajšamo trpljenje. Odločitev za evtanazijo je ena najtežjih, saj moramo odločiti o življenju in smrti nekoga drugega. Nikoli ni lahko. Verjemite, tudi za veterinarja je to – ne glede na strokovno znanje, ki mu je v pomoč – ena najtežjih odločitev.
-
Da ne bo zima tako mrzla
Deževalo je dneve in noči in Lojze si je prav zares predstavljal, kako je moralo biti človeku pri srcu v času vesoljnega potopa, ko je deževalo štirideset dni in štirideset noči. Noe se je gotovo dobro počutil na svoji velikanski ladji. Kaj pa drugi ljudje, ki jih ni vzel s seboj in jih je zalivalo noč in dan? Tako se je počutil Lojze že lani, ko dež ni ponehal in je potem začelo mezeti iz zemlje v njegovo na breg naslonjeno garažo, da so bila kolesa njegove stare škode skoraj pod vodo.
Ljubiteljska kultura – vzor medgeneracijskega sodelovanja
Skoraj vsak med nami lahko v sorodstvu najde kakšnega godca, amaterskega igralca ali ljudskega pesnika. In kako že pravijo: trije Slovenci – pevski zbor. Kulturno delovanje ima med Slovenci dolgo tradicijo, nekaterim pomeni prijetno preživljanje prostega časa, drugim pa že kar način življenja. To je tudi eno izmed področij, ki najbolj množično in najprisrčneje združuje ljudje različnih starosti in izobrazbe.
Kulturna društva (blizu pet tisoč jih deluje pri nas in v zamejstvu) in ustvarjalce združuje Zveza kulturnih društev Slovenije kot nevladna organizacija. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ima 59 območnih izpostav po vsej Sloveniji, pa na državni ravni zagotavlja strokovnost in izobraževanje, organizira prireditve, tekmovanja in mednarodne festivale, sofinancira prireditve ... Po skladovi statistiki je lani kar 170 tisoč ljudi sodelovalo na različnih kulturnih prireditvah kot pevci, ljudski pevci, godbeniki, folkloristi, gledališčniki, plesalci, slikarji, kiparji, pesniki, pisatelji, filmarji, fotografi …
Svet kristalov Swarovski in očarljiv Innsbruck
NAŠ IZLET V NOVEMBRU
Sobota, 28. november 2015
Vstopna mesta: Celje (ob 3.00), Ljubljana (ob 4.00), Kranj (ob 4.30).
Peljali se bomo mimo Salzburga in čudovitega Kimskega jezera ter lepe turistične destinacije Tirolske – Kufsteina do mesteca Wattens. Sprehodili se bomo po enem najbolj obiskanih avstrijskih muzejev, Svetu kristalov Swarovski. Letos so ga prenovili in se zdaj razteza na 7,5 hektarja površine. Seznanili se bomo z zgodovino proizvodnje kristala in življenjem Daniela Swarovskega ter si ogledali obširno zbirko kristalov. Seveda bomo lahko kupili kakšen spominek ali darilo.
-
Po legendi naj bi med turškimi vpadi požgali kmetije in pobili vse domačine, le mlademu fantu so prizanesli in so ga odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili v janičarja. Nekoč mu je uspelo pobegniti, s seboj pa je vzel še dekle, ki so jo Turki tudi ugrabili. Pobegnila sta na konjih in s seboj vzela sadike dreves, ki so jih gojili v Turčiji. Po več letih odsotnosti se je fant po gibanju sonca še vedno spomnil smeri, iz katere so ga pripeljali, in tako sta našla pot do njegove domače vasi. Tu sta posadila drevesa – slive, ki sta jih prinesla iz ujetništva, in vas se zato imenuje Slivna …
-
Udobna jopa
Prijetno topla jopa je skvačkana iz mehke volne v dveh modnih barvah in v zanimivem valovitem vzorcu. Odlično pristaja vsaki ženski postavi in vsem starostim.
Velikosti: 36/38, 42/44, 48/50. Opisi za 42/44 in 48/50 so v oklepajih.
Potrebujemo: 350 (350–400) g sive mohervolne in 150 (150–200) g rdeče volne; kvačko št. 4,5.
Vzorci. Valoviti vzorec: nasnutek je deljiv s 16 + 1. Kvačkamo po vzorčni risbi. Kvačkati začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo vzorčno enoto in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 10. vrste, nato ponavljamo od 3. do 10. vrste. Na začetku vsake vrste sta ob številkah črki A in B, ki označujeta rdečo in sivo barvo. Vzorec obrobe: kvačkamo polšibične petlje tako, da kvačko vsakokrat vbodemo v zadnji člen petlje. Vsako vrsto začnemo z 2 verižnima petljama, ki nadomestita 1. polšibično petljo, in končamo z 1 polšibično petljo v 2. verižno petljo na začetku prejšnje vrste.
