Šesterokotnik

Z elegantnim kvačkanim prtičkom pozdravimo prihod pomladi in se veselimo hitro bližajočih se velikonočnih praznikov.

Velikost: približno 69 cm v premeru.

Potrebujemo: 150 g belega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.

Izdelava: skvačkamo 20 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Vsako 1. petljo v krogu nadomestimo z ustreznim številom narisanih verižnih petelj. Po potrebi preidemo v naslednji krog z narisanim številom polgostih petelj. Številke na desni strani vzorčne risbe označujejo začetek vsakega kroga. Narisana je šestina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v celoto. Od 18. kroga je narisana samo četrtina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo po širini. Po 28. krogu ponavljamo še enkrat od 26. do 28. kroga, nato kvačkamo 32. krog in delo končamo.

Med najbolj neučakanimi pomladnimi rožicami so ob zvončkih in žafranih preproste rumene trobentice, brezstebelni jegliči, kot jih srečamo v naravi. Vrtnarji ponujajo njihove izboljšave v bogati barvni paleti. Lepe so in kljub nizki ceni jih je mogoče ohranjati v vrtu vsaj še za eno cvetenje.

Vrtnarji jih vzgajajo iz semena v skromno ogrevanih rastlinjakih ter jih ponujajo v pripravnih lončkih, a ni nujno, da so to cvetlice za eno samo pomladno sezono. V stanovanju jim najbolj prija hladnejši prostor z vlažnejšim ozračjem in tudi prst se ne sme izsušiti. Ko pa kupljene trobentice odcvetijo, jih lahko v vrtu posadimo v senco ali polsenco, vsekakor pa naj to ne bi bilo peščeno rastišče. Prst naj vedno ohranja nekaj vlage, zato je v vrtnarsko pripravljenih substratih pomemben delež glinenih delcev.

Pred začetkom ogrevalne sezone, ob njenem zaključku, morda celo sredi poletja, ko je vseeno pretoplo za zagon centralne kurjave, se moramo znajti drugače. Različna ogrevala so namenjena bodisi dogrevanju stanovanj zunaj kurilne sezone bodisi občasnemu ogrevanju vikendov, delavnic in drugih objektov, ki niso v stalni uporabi. Vsem je skupno, da prostor hitro ogrejejo in so energetsko precej učinkovita.

Ljudje, bolj občutljivi za mraz, se tudi v času kurilne sezone odločajo za dogrevanje prostorov, kjer se največ zadržujejo. Večina pa spravi v pogon dodatne peči in radiatorje takrat, ko cevi centralnega sistema ostanejo hladne.

V avtomobilizmu smo v mnogih pogledih na razpotju. Prihajajo novi načini mobilnosti, novi načini izbire vozila, a tokrat se bomo osredotočili na nove pogone. Na tem področju je namreč nova doba dejansko napočila, ne govorimo več samo o konceptnih avtomobilih.

Ko je leta 2008 napočila velika svetovna kriza, so avtomobilski izdelovalci čez noč iz naftalina potegnili sto let stare ideje in jih pospremili z besedami, kako nič več ne bo, kot je bilo. Kar naenkrat je postala elektrika spet tisti energent, ki bo popolnoma spremenil naš način premikanja, vsakdo, ki je upal podvomiti v rešilno vlogo električnega avtomobila, pa je bil takoj deležen grdih pogledov. Po sedmih letih je jasno, da nam velika globalna podjetja nobene nove ideje ne morejo prodati čez noč, veliki premiki se dogajajo počasi. Predvsem pa si pod krinko okoljevarstva ne pustimo vsiljevati nerazumno dragih izdelkov brez izrazitih prednosti.

Zgodnja pomlad je idealen čas za presajanje obstoječih rastlin. Razlogov za to opravilo je lahko več. Najpogosteje na obstoječem mestu rastlina ne uspeva najbolje, zgodi se tudi, da določena rastlina ne ustreza konceptu vrta.

Najprej izkopljemo globoko in prostorno jamo. To opravilo je najbolje opraviti v oblačnem, svežem dnevu, ko ne piha pred izkopavanjem grma, drevesa, ki ga nameravate presaditi. Nova sadilna jama mora biti dovolj široka, da se korenine ne dotikajo sten. Globina naj ustreza obsegu koreninske bale presajene sadike. Ko rastlino postavimo v novo sadilno jamo, mora ostati na isti globini kot je bila pred presajanjem. Poskrbimo tudi za primerno izbiro rastnega substrata, gnojenje in dekoracijo.

Za izboljšanje okusa in arome številnih jedi ali za pripravo osvežilnih čajev uporabljamo različna zelišča in dišavnice. Zeliščni kotiček si lahko uredimo v vrtu ali pa kar v posodah, koritih, sodih in celo v visečih košarah. Da bodo zelišča vedno pri roki, jih posejemo v lončke in jih gojimo v kuhinji.

V novi kolekciji posebnih zelišč MAGIC HERBS ima vsako med njimi posebne lastnosti in blagodejno vpliva na naše počutje, večina zelišč je tudi medovitih.

Za aromatičen in okusen čaj ter kot odlična čebelja paša je primerna poprova meta. Uspeva na suhih tleh, na soncu ali v senci. Na vrtu pospešuje rast paradižnika, odganja kapusovo muho in polže. Rastlina doseže višino med 30 in 60 cm in je primerna tudi za setev v lonce. Za celoletno svežo uporabo že od februarja naprej na toplem sejemo drobnolistno grško baziliko, njene liste pa redno obiramo in uporabljamo kot dodatek paradižnikovim in drugim jedem. Limonska bazilika je odlična za pripravo osvežilnega čaja.

 Vabljeni v Novi Vinodolski od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

Naše srečanje se vse bolj bliža in  sedaj vam že lahko izdamo, da ga bo s svojim nastopom popestril Alfi Nipič. S svojimi največjimi uspešnicami nas bo zabaval kar dva večera. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo. 

Nastanjeni bomo v »Novem Resortu & SPA«, novejšem počitniškem naselju, ki je v neposredni bližini Novega Vinodolskega, in sicer v hotelu »The View« s 5 zvezdicami in v apartmajskih hišah s 4 zvezdicami z lepim pogledom na Kvarnerski zaliv. Razvajali se bomo lahko v enem največjih SPA-centrov v Evropi in se kopali v notranjih ali zunanjih bazenih z ogrevano morsko vodo. V naselju so tudi teniška igrišča in igrišče za mali nogomet.

Priznam, kar nekajkrat sem bil v dvomih, kako se napiše in izgovori eno izmed najbolj nenavadnih imen slovenskih vasi – Podpulfrca. »Tudi sama ne vem, kateri zapis je pravilen,« je povedala domačinka Marica Dolenec iz ene najmanjših slovenskih vasi, ki leži pri Škofji Loki. »Vasi pravimo Podpurflca, na krajevni oznaki pa piše Podpulfrca! A ni nujno, da je zadnje pravilno, saj tabla stoji ob cesti šele nekaj let …«

Naselje je verjetno dobilo ime po stopah (mlinu) za izdelovanje smodnika in je izpeljanka iz nemške besede za stope – 'pulverstampfe'. Stope pod vasjo Gabrovo so omenjene v zapisih iz leta 1560. Obratovale so  s pomočjo vodnega kolesa na potoku, ki priteka izpod Gabrovega. V začetku preteklega stoletja je okrajno sodišče urejalo hišne številke okoli Škofje Loke, obenem so določili meje Podpulfrce, ki je postala del mesta. Prej je bilo naselje namreč del bližnjega Zminca. V Podpulfrci je danes deset hiš, število prebivalcev pa se podobno kot pred stoletjem giblje med 30 in 40.