IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Zimsko zelenje je lahko čudovit motiv za vezenine. Zakaj ga ne bi prenesli v preplet niti in si naredili okras za steno ali polico. Tokratni motiv je preprost za izdelavo, z njim pa lahko okrasite tudi namizni prt ali prtiček.

Novo leto bomo začeli z motivom zimskega zelenja, ki ga bomo s pomočjo obroča za vezenje spremenili v stenski okras. Pri tem bomo uporabili nekaj osnovnih vbodov, tisti bolj izkušeni pa lahko vbode nadgradite z zahtevnejšimi. Pri imenih vbodov dodajam še angleška poimenovanja, ki se pri vezenju najpogosteje uporabljajo, tako boste lahko vsi tisti, ki si želite ogledati posamezne šive, le-te poiskali v knjigah ali na spletu.

Ročna dela 

Izdelovanje krpank je ena najstarejših tehnik ročnih del. Najpogosteje so jih matere šivale za svoje otroke in jim jih kot odeje podarile za doto. Na njih so z vzorci ponazarjale družinsko zgodovino in jo na ta način prenašale iz roda v rod. Sčasoma se je izdelovanje krpank razvilo v pravo umetnost. V sodobnem času pogosto slišimo tudi izraz quilting, povezan je s prostoročnim prešivanjem, ki vsaki krpanki doda poseben čar.

Ena od mojstric izdelovanja krpank in quiltanja pri nas je Maryna Bilash Puljić, ki nam v svojem barvitem studiu v Ljubljani najprej razloži osnovne pojme. »Ustvarjamo v slogu krpanke (patchwork), kar pomeni sestavljanje kosov blaga. Včasih namensko izberemo blago in ga razrežemo na kose, ki jih spet sešijemo običajno v obliki kvadratnih blokov, ali pa uporabimo ostanke ter jih zlagamo v poljuben vzorec. Po želji ga dopolnimo z aplikacijami, ki jih našijemo na osnovo. Nato krpanko podložimo z drugim blagom, vmes pa vložimo tanko plast polnila, da obdrži formo. Odejo ali kateri drugi izdelek nato še prešijemo, da dobimo relief, in ga lahko uporabljamo na obeh straneh. Ker quilting pomeni prešivanje oziroma šivanje, ki združuje več plasti, se končni izdelek imenuje quilt.«

Dobre stare viže

Nepozabni Lojze Slak se je rodil leta 1932 v družini enajstih otrok, a svoje rosne mladosti ni preživel kot drugi člani družine v domači vasi Jordankal v občini Mirna Peč na Dolenjskem. Kmalu po njegovem rojstvu je mama zbolela in Lojzeta je še kot dojenčka v varstvo sprejela družina njegovega strica Ludvika na bližnjem Malem Kalu. Lojze se je nanje močno navezal in otroštvo preživel pri njih. Posluh za glasbo je pokazal že pri petih letih, igral je na orglice, ki mu jih je poklonil stric.

Ko se temperature spustijo pod ničlo, nas rado zazebe tudi v roke. Sploh če moramo zjutraj očistiti vetrobransko steklo ali peljati hišnega ljubljenčka na sprehod. Potem ne moremo rok tiščati v žepe, zato nam pridejo prav rokavice. Palčnike na en prst iz debele volne spletemo hitro, dovolj bosta dva večera ob priljubljeni nanizanki na televiziji. 

Potrebujemo: 100 g debelejše volne, primerne za pletilke številka 6, v temnejši barvi, ostanek volne v svetli barvi in približno iste debeline ter komplet 5 pletilk debeline 6.

GREMO NA IZLET

V soboto, 15. februarja 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, počivališče Lom, Ravbarkomanda, Koper (trgovina Oviese)

Odhod ob 6. uri zjutraj z Dolgega mosta v Ljubljani. Vožnja z vmesnimi postanki po avtocesti do Kopra in naprej do hrvaške meje, potem po istrski avtocesti čez dolino Mirne in Limsko drago do Fažane. Okoli 9.30 vkrcanje za otok Veliki Brion, kjer si bomo ogledali tamkajšnji narodni park. Po njem se bomo zapeljali z električnim vlakcem, obiskali safari z eksotičnimi živalmi, arheološka najdišča in si ogledali muzej ter Titovo rezidenco. Sledi prosti čas za sprehod po otoku, nato se vrnemo v Fažano. Zapeljali se bomo do Pulja, kulturnega in gospodarskega središča Istre. Sledi čas za kosilo (doplačilo), potem pa vodeni ogled mesta. Najpomembnejša znamenitost je vsekakor Arena, šesti največji amfiteater na svetu, ki si ga bomo lahko ogledali ob doplačilu. Ob 18. uri je predviden odhod proti domu.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Le še tri, štiri ovinke bo naredila, nato pa nas kljub našim morebitno drugače začrtanim decembrskim smernicam povlekla v svoj vrtinec. Silvestrska noč. Najdaljša, najbolj bleščeča. Seveda, prav je, da je ne preživimo v razvlečeni trenirki, pa kjer koli že bomo. Če vam ni do nabave novega oblačila, vam predlagam, da na široko odprete vrata svoje garderobne omare in se zazrete vanjo. Zagotovo se bo našlo kaj primernega, kar bo z učinkovito, pa čeprav drobno prenovo oziroma slovesnejšo nadgradnjo všečno zaokrožilo vaše praznično razpoloženje. Predvsem pa bo skoraj brez stroškov in dobrodošlo za vse, nevešče šiviljskih spretnosti. Predlagane ideje so namreč ustvarjene brez šivalnega stroja.

Kultura 

To je šolarjem Osnovne šole Miška Kranjca povedal Gojmir Lešnjak Gojc, kamor so ga povabili na pogovor o disleksiji, ki je ni nikoli skrival. Slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pevec in avtor glasbe, tudi deset let direktor Kosovelovega doma Sežana je ustvaril čez 60 gledaliških vlog, blizu 60 filmskih in televizijskih vlog in postal ikona številnih kultnih televizijskih oddaj: Periskop, TV Poper, Teater Paradižnik, Naša mala klinika in Muzikajeto. Poleg tega je režiral 15 gledaliških predstav.

Ročna dela

Sedmi mednarodni festival vezenja, ki je konec oktobra potekal v Velenju, je na ogled postavil unikatne vezenine v različnih tehnikah vezenja mojstric iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Francije ter Litve. Tema bienalnega festivala so bili tokrat vezeni namizni prti in prtički.

Dvodnevni festival so skupaj pripravili Muzej Velenje, Mestna občina Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje ter drugi zavodi. Popestrili so ga številni nastopajoči: Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Citrarski ansambel Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Konovski harmonikarji KUD Lipa Konovo, Šaleška folklorna skupina Koleda, kitarist Franjo Jurovič in vokalistka Urška Bider, Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović, Fantje z Graške Gore, Kapučino bend, predstavile so se tudi UNI3ŽO Velenje, Tamburaška skupina Klinčeci Kulturnega društva Fortis, etno glasbena skupina Konovski štrajharji in mladi glasbeniki Odbiti muzikanti, ki so vsi dijaki ŠC Velenje.