Vsi imamo na domačem vrtu vsaj eno vrsto krompirja. Tistega, zgodnjega. Številni pa ga za celo leto pridelajo na domači njivi. Za dober pridelek ne hitimo s sajenjem in prav tako ne pozabimo na gnojenje.

Kdaj sadimo

Pred sajenjem krompirja je treba spremljati temperaturo zemlje. Saditi začnemo, ko je temperatura tal vsaj osem stopinj Celzija, kar pomeni temperaturo zraka 12 stopinj Celzija. V celinski Sloveniji je to šele aprila. Globina sajenja je odvisna od tipa domače vrtne zemlje in kakovosti semena. Plitvo sajenje je priporočljivo na zelo vlažnih, težkih tleh. Krompir na bolj sušnih legah in plitvejših tleh sadimo srednje globoko, tj. dva do pet centimetrov.

»Res se je na moji življenjski poti do danes nabralo veliko let in veliko raznolike glasbe, glasba mi je bila položena v zibelko. Moj oči je bil odličen trobentač, igral je v različnih ansamblih in spremljal najbolj znane pevce. In tudi jaz sem v svet glasbe prišla še rosno mlada,« nas z nasmehom popelje na njeno glasbeno pot Romana Krajnčan.

Hodila je v glasbeno šolo, pri šestih letih se je začela učiti igrati na klavir, ker pa se je želela spremljati pri petju, se je začela učiti še igranja na kitaro. »Kmalu sem napisala svoje prve pesmi in začela nastopati na različnih prireditvah v svojem rojstnem Tržiču. Tako se je moje delo na glasbenem področju začelo zelo zgodaj.« Po končani osnovni šoli je že zapela na festivalu Kar znaš, to veljaš in še na nekaterih drugih. Petnajst let je imela, ko je dobila ponudbo ansambla Sibila, in kmalu je zapela v priredbi velike svetovne...

Tulipani bodo kmalu krasili cvetlične gredice, prav tako pa predstavljajo lep motiv za vezenje. Z vezenino polepšamo uporabno košarico za kruh, ki bo lep okras mize tudi v prazničnih dneh.

Marčevski ustvarjalni izziv bo kombinacija šivanja s šivalnim strojem in vezenja, pri čemer sem se odločila za svoje najljubše pomladno cvetje – tulipane. Uporabili bomo tri različne vbode, ki jih seveda lahko zamenjate s katerimi drugimi. Dodajam še angleška poimenovanja vbodov za lažje iskanje po literaturi ali na svetovnem spletu. Izdelamo lahko košarico poljubne velikosti ali pa kar vse tri. Uporabne niso le za kruh, ampak za shranjevanje različnih stvari.

Ruske vile omogočajo hitro in enostavno pripravo vrtnih gredic. Pozabite na lopato, običajne vile in bolečine v križu, saj lahko delate v pokončni drži in povsem brez napora.

Vrtičkarji največkrat uporabljajo ruske vile za rahljanje tal v marcu in aprilu. Orodje je še posebej primerno za ženske, upokojence in starejše vrtičkarje, saj ga ni treba dvigati in tako lahko delajo v pokončni drži. So prava rešitev za vse, ki imate težave s hrbtenico, križem ali rokami. Orodje preprosto vlečete po tleh, saj združuje funkcijo vil, motike in grabelj (3 v 1). Edini napor je, da vile prinesete ali pripeljete na vrt. Vse drugo opravi vzvod, ki omogoča delo brez večjega napora. Te inovativne vile so primerne za obdelavo manjših, srednjih in večjih vrtov. V Sloveniji jih uporablja že več kot 25.000 vrtičkarjev, med njimi so celo starejši od 85 let. Čas je, da jih preizkusite še vi. Tako vam ni treba čakati na sina, vnuka, moža ali koga drugega, ki vam običajno pomaga pri najtežjem vrtnem opravilu.

Radmirje je kraj, ki leži na rečni terasi v nekoliko razširjenem delu Zgornje Savinjske doline. Poznan je po zakladnici s številnimi dragocenimi mašnimi plašči.

Sredi vasi je cerkev sv. Mihaela, na Stražah, zgornjem delu naselja, pa stoji romanska cerkev sv. Frančiška Ksaverja. Na njenem mestu je stala kapela sv. Barbare z začetka 16. stoletja. Leta 1715, v času kuge, je v njej gornjegrajski dekan dal postaviti oltar s sliko smrti sv. Frančiška Ksaverja, h kateri so se začeli zgrinjati romarji. Čez čas so postavili novo, prostornejšo, a slogovno skromno baročno stavbo. Nov kult, ki se je v Radmirju razvil v zelo obiskano božjo pot, je še pospeševal pesnik in jezuit Ahacij Stržinar, dekan v Gornjem...

GREMO NA IZLET

V soboto, 12. aprila 2025

Vstopna mesta: Ljubljana in Novo mesto, če bo dovolj prijav.

Odhod iz Ljubljane bo predvidoma ob 7. uri. Peljali se bomo mimo Celja proti Ptuju, ki slovi po bogati zgodovinski dediščini. Na Mestnem trgu si bomo privoščili kavo, nato pa se sprehodili po starem mestnem jedru. Ogledali si bomo ptujski grad, ki ponuja čudovit razgled na staro mestno jedro, Ptujsko jezero in okoliške pokrajine. Za doplačilo je možen tudi obisk muzeja. Po ogledu mesta se bomo odpravili v Terme Ptuj in si po kosilu privoščili še sprostitev v bazenu. V termah je na voljo tudi velneški center s savnami in masažami. Pred vrnitvijo domov bo še čas za kratek sprehod ob Dravi ali obisk ene izmed vinskih kleti (doplačilo). Potem sledi pot proti domu.

KULTURA

Prve iskrice Kulturnega društva (KD) Jurij iz Mozirja so se prižigale že pred njegovo ustanovitvijo v letu 1995. Bilo je v prelomnih letih slovenskega osamosvajanja, ko sta si mlada učitelja Jurij in Jelka Repenšek spletala družinsko gnezdo in si ob vzgoji svojih štirih otrok ter delu z učenci pogumno naložila še projekt spodbujanja ter ohranjanja kulturne ustvarjalnosti in dediščine v skupnosti.

Tako kot društvo je tudi njegov dolgoletni predsednik Jurij Repenšek, domačin iz Mozirja, dobil ime po farnem zavetniku. Kot učitelj likovne in tehnične vzgoje je bil ves čas zvest osnovni šoli v Gornjem Gradu, kjer kot upokojenec še vedno uči nekaj ur na teden. Kmalu se bo lahko upokojila tudi žena Jelka, učiteljica glasbenega in likovnega pouka na eni od velenjskih osnovnih šol. Trenutno je malo razdvojena ob prošnjah sodelavcev, naj jih še ne zapusti, vsaj ne povsem.

Mala šola digitalizacije 

Umetna inteligenca se sliši kot nekaj zapletenega, vendar je njen namen, da nam olajša vsakdanje življenje. Marsikdo jo uporablja že zdaj, na primer za prepoznavanje obraza pri odklepanju telefonov, kot predlogo pri pisanju ali navigacijo z aplikacijami, kot so Googlovi zemljevidi.

Program ChatGPT je preprosto orodje za pomoč pri pisanju besedil, iskanju idej za izlet ali kuharske recepte, pri organizaciji opravil in drugih nalogah. Omogoča vam, da z enostavnimi vprašanji hitro pridobite odgovore. Na voljo je v brezplačni različici, ki zadostuje za večino osnovnih nalog. Obstaja pa tudi plačljiva različica z dodatnimi funkcijami.

Kultura

Evelina Umek, pisateljica, scenaristka, prevajalka, urednica, je napisala več romanov, kratkih zgodb in knjig za odrasle, otroke in mlade, veliko je pisala za radio in televizijo. Poleg tega je prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno, ima zasluge, da smo z njenimi prevodi spoznali več dobrih italijanskih avtorjev.

Konec lanskega leta je prejela nagrado mira, s katero Ženski odbor Slovenskega centra PEN že 11 let izpostavlja literarne ustvarjalke, ker so pri podeljevanju nagrad prevečkrat potisnjene na obrobje. Zapisali so, da »nagrajenko odlikujeta občutljivost in globoko zaupanje v humano vlogo literature na osebni in kolektivni ravni«. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ji še vedno rečejo tržaška pisateljica. Zakaj je tako, bo morda zanimivo spoznati. Evelina Umek se je rodila tik pred drugo svetovno vojno na mandriji (kmetiji) pri Svetem Ivanu v...