Veliko gospodinjstev pri nas še vedno uporablja plinske jeklenke; najpogosteje za kuhanje, nekateri pa tudi za ogrevanje vode in prostorov. Desetletja dolgo smo uporabljali visoke jeklenke oranžne barve z mešanico utekočinjenih naftnih plinov, zlasti butana in propana. Zdaj, ko je na trgu več ponudnikov plina, pa je treba biti previden, saj ima vsak dobavitelj svojo jeklenko. Tako, denimo, Butan plin prodaja zelene, na Petrolu lahko dobite rdeče, na bencinskih servisih OMV pa rumene jeklenke. Mimogrede, nove plinske jeklenke so z 52,3 centimetri nižje od starih, pa tudi lažje so. V prodaji so jeklenke za 35 kg, 10 kg in 5 kg plina, pa tudi dve- in trikilogramske, ki jih uporabljamo pri kampiranju in na dopustu.

Med domačim rastlinjem srečamo le redke sočnice, rastline, ki v svojem tkivu kopičijo tekočinske rezerve za preživetje v skrajni suši. Veliko več jih je že med sobnicami, nekateri gojitelji pa se odločajo za prave zbirke kaktusov in podobnih rastlin. Nega sočnic je v zimskem času bistveno drugačna, kot smo navajeni pri večini drugih rastlin. Sočnice ali sukulente (v spomin si prikličemo pomen latinske besede sucus, kar pomeni sok, izraz suculentus pa namiguje na nekaj sočnega), so rastline, ki so prilagojene posebnim podnebnim in talnim...

Izbiranje slik za posamezne prostore naj bo prijetno in ustvarjalno opravilo. Na stene lahko obesimo priznana umetniška dela ali svoje stvaritve, pa družinske fotografije, risbe otrok ali vnukov, plakate in podobno. Ustrezen izbor polepša prostor in je obenem odsev našega okusa. Pri izbiri, kaj, koliko in kje bomo razstavili, moramo biti kritični. Slik ne obešajmo na stene le zato, ker se nam zdi zid prazen. Pa tudi zato ne, ker jih pač imamo. Tudi ni vseeno, kje kaj obesimo.

Sabotin, 609 metrov visoki hrib se dviga strmo nad Sočo in Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo. Na njegovih pobočjih je tekla soška fronta, kjer so se bojevali pripadniki 22 narodov, zato je hrib prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko sprehodimo. Sedaj skuša kot Park miru spodbuditi obiskovalce k razmišljanju o nesmiselnosti vojn in o sožitju med narodi. Na Sabotin se lahko vzpnemo po severni ali južni poti, obe pa se začenjata v Solkanu.

Korzika, največji francoski otok, je velik skoraj za polovico Slovenije, a na njem živi le 300.000 prebivalcev. Naravne lepote tega goratega otoka so prebivalci premišljeno obvarovali tako, da obalnih pasov niso pozidali s hotelskimi naselji, čeprav v glavni turistični sezoni Korziko obišče veliko turistov. Zato jo je najlepše spoznavati jeseni in spomladi. S sporazumevanjem ne boste imeli težav, če za silo govorite francosko ali italijansko. Pa tudi z angleščino nekako gre.

Ob mednarodnem dnevu miru so po desetih letih gradnje na Cerju končno odprli Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Veličasten spomenik simbolizira trdnost in neomajnost, hkrati pa miroljubnost in načelo obrambe in nenapadanja. Slovenski narod se je v svoji zgodovini namreč vedno le branil in nikoli ni bil napadalec. Vseslovenskega zborovanja ob spomeniku na 342 metrov visokem hribu na goriškem Krasu, ki sta ga 17. septembra pripravila občina Miren-Kostanjevica in Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij »KODVOS«, se je udeležilo...

September in oktober sta meseca, ki ju večina ljubiteljev planin in pohodništva izkoristi za izlete in pohode. Sam vas tokrat vabim na otok Krk. Kdor je ljubitelj divje in samotne narave, mu bo zagotovo všeč pohajkovanje po okolici Baške. Mimo Reke in prek krškega mostu je naš cilj največje mesto na otoku, istoimenski Krk. Še pred mestom pa zavijemo proti Punatu in nato po nekaj kilometrih na novem krožišču proti Baški. Cesta se na prevalu Treskavac serpentinasto spusti navzdol v sedem kilometrov dolgo dolino potoka Suha Ričina, ki...

Tam, na zadnji njivi, si govorili nekoč, se vsi ustavimo, tam se tudi srečujemo. Morda komaj enkrat na leto tam prekrižamo korak z znanci in sorodniki, pogosto s krizantemami v rokah, s hvaležno mislijo v duši. Zunanja podoba pokopališč je od kraja do kraja različna, a v našem okolju prevladujejo v bolj ali manj urejenem razporedu nanizane grobne gomile. Čedalje pogostejše so parcelice, namenjene žarnim pokopom. Naša pokopališča prav pogosto obrobljajo živice iz kleka ali pušpana, včasih so omejena s trdno postavljenim zidom ali celo s...