Jopica s šalom

Topla jopica s šalom je kvačkana v privlačnem pahljačastem vzorcu v različnih barvnih vrstah.

Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 in 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 250 (300 oz. 300) g bež volne, 200 (250 oz. 250) g temno sive volne, 150 (200 oz. 200) g oker volne in 100 g sive volne, vse primerne za kvačko št. 5.

Pahljačasti vzorec: kvačkamo po vzorčni risbi. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo vzorčno enoto in vrsto smiselno končamo. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Barvne vrste v pahljačastem vzorcu: *po 1 bež, oker in temno siva vrsta, od * ponavljamo.

Reportaža

Jordanija je že desetletja nekakšna oaza miru sredi nemirnega Bližnjega vzhoda. V kraljevini je kljub odsotnosti nafte in rudnih bogastev razmeroma dober življenjski standard. Tudi po zaslugi turizma, ki je že dolgo eden najpomembnejših delov gospodarstva.

Iz večjih evropskih mest (Benetk, Milana, Dunaja) je mogoče leteti v prestolnico Aman, še boljše izhodišče pa je edino pristaniško mesto Aqaba ob Rdečem morju. Tu namreč za dvotedenski obisk ni treba plačati turističnega vizuma. V okolici mesta je več turističnih naselij, nekateri tujci se celo odločajo za nakup nepremičnin v mestu. Med njimi je vedno več upokojencev, saj so življenjski stroški v Jordaniji nižji kot v Evropi, zdravstveni sistem je dobro urejen, domačini pa so prijazni in strpni do tujcev vseh ver. Za obisk jordanskega morja so še posebno primerni hladnejši meseci, saj je voda vedno dovolj topla za kopanje, dnevne temperature pa tudi pozimi segajo čez 20 stopinj Celzija.

Vandramo po Sloveniji

Na višini 1046 metrov nad morjem lahko še v oktobru obiščemo najvišji arheološki park na Slovenskem, znanstveno predstavljene ostaline najvišje poznoantične naselbine Ajdne oziroma utrdbe iz začetka srednjega veka, v kateri so se v strahu pred barbari skrivali antični kristjani. Ne pretežka gorska tura je iz vasi Potoki (600 m) na stari cesti med Jesenicami in Žirovnico dolga poldrugo uro hoje.

Na Ajdno je dostop tudi s ceste, ki iz Završnice nad Žirovnico pelje k Valvasorjevemu domu pod Stolom. V križišču pred domom se cesta odcepi tudi na levo. Pri oznaki za Ajdno izstopite, se spustite do prevala, nakar se po strmi zavarovani poti povzpnete k arheološkemu parku. Za dostop porabite dobre pol ure. Vrh ponuja prečudovit razgled na Stol in Julijske Alpe, Jelovico, Mežakljo in Zgornjesavsko dolino. Primerno za vsako vreme, razen v blatu, poledici in snegu. Hoje je za poldrugo uro v eno smer.

Kultura 

Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štiridesetih letih ustvarila zares velik opus kostumografije za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.

Letos poleti sem si končno privoščila poseben večer in se odpravila na ogled Verige, igre na prostem, v Senico pri Medvodah, kamor me že leta vabita Metka in Matevž Jamnik. V letih, odkar vem za KUD Senica, sem na drugih prostovoljskih poteh spoznala mlada Matejo in Uroša Medarja in izvedela, da sta tudi onadva člana tega kulturnega društva. Tako me je na obisk predstave vodilo še veselje nad mladimi prijatelji, ki bodo prevzeli skrb za žlahtno ljubiteljsko kulturo, da bo živela še naprej.

Po navedbah prof. dr. Janeza Bogataja v zborniku Foto mozaik kulture na Senici so Verigo premierno uprizorili v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1919, sledila je poplava najrazličnejših uprizoritev, pretežno v številnih ljubiteljskih gledališčih.

Stari Grki so bili mnenja, da jabolko zdravi vse bolezni. Tudi v starem veku so jih uporabljali v zdravilne namene. Karel Veliki je zapovedal sajenje jablan v nemških deželah okrog leta 800. Okrog leta 1600 je bilo znanih že okoli 200 sort jabolk, danes pa jih je že čez 2000.

Naši predniki so znali reči, če imate še tako majhen vrt, da lahko na njem posadite samo eno drevo, potem mora to biti jablana. 

Slovenski pregovor pravi, da jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Pomembno pa je, da jemo jabolka z lupino, seveda morajo biti neškropljena.

Ali vas zanima kako razkužimo česen pred sajenjem in poskrbimo za boljše ukoreninjanje? Osnovni sestavini sta lesni pepel in vrbovo lubje, ki ju najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Poskrbite, da česen v hladnem delu leta najprej razvije dobre korenine in ima v tleh manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Pred sajenjem česna poskrbimo za razkuževanje strokov z lesnim pepelom. To naredimo tako, da stroke česna po stročkanju namočimo v pepel, ki ga dodamo vodi ali izvlečku iz vrbovega lubja. V našem primeru bomo lesni pepel dodali izvlečku iz vrbovega lubja. Lesni pepel poskrbi, da ima česen v tleh manj težav z gnitjem. Tako bo manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Dobre stare viže

Sedem let je imel, ko so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Nihče ni takrat pomislil, da bo kasneje s tem malim glasbilom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh. »Vseskozi me je privlačila harmonika, ki pa sem jo dobil šele pri šestnajstih letih, ko je bilo za začetek glasbenega šolanja že precej pozno,« se svojih mladostnih časov in želja spominja Jože Galič, ki je že več kot pol stoletja dejaven na različnih področjih kulture in umetnosti.

Ustvarjalnica

Oktober velja poleg aprila za najbolj deževen mesec v letu. Čeprav je to čas uživanja v pobiranju domačih pridelkov, dišečega pečenega kostanja in mošta, ki bo kmalu postal vino, pa nam lahko prav deževno vreme pokvari dobro jesensko razpoloženje.  

Rešitev? Živahne sončne in cvetlične barve! Ne le dežnikov, tudi dežnih plaščev in dežnih klobučkov, ki lahko vlažen, siv in turoben dan navdihnejo z razigranostjo, pozitivno energijo.

Dežni plašč je najprej slišal na ime trenčkot, bil je del vojaške uniforme, najbolj priročno oblačilo vojakov v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno. Kot modno oblačilo z nonšalantno zavihanim ovratnikom pa ga je v filmu Casablanca iz leta 1941 proslavil igralec Humphrey Bogart. In čez noč je dežni plašč zablestel tudi v ženski garderobi.