-
25. festival slovenskega filma
Letošnji FSF se bo od 25. do 30. oktobra odvijal v portoroškem Avditoriju in razstavišču Monfort, del programa pa bo v piranskem gledališču Tartini. V tekmovalnem programu se bo zvrstilo 11 celovečernih, 19 kratkih, trije srednjemetražni, devet manjšinskih koprodukcij in 15 študijskih kratkih filmov nove domače produkcije. Na festivalu bodo potekala zanimiva srečanja s slovenskimi filmskimi ustvarjalci, filmskimi ekipami, tradicionalni glasbeni program na večernih druženjih pa bo ponovno pod taktirko Braneta Rončela. Ohranili bodo tudi filmski evro, ki so ga gledalci lani dobro sprejeli, pri nakupu vstopnice doplačajo evro, kar namenijo kritju prenočišč za študente fakultet z avdiovizualnimi oddelki.
S puščico dovoljeno zavijanje v desno pri rdeči luči
Avtomobilizem
Po štirih letih od prve omembe in vsaj letu dni napovedi so septembra v izbranih križiščih na semaforje privijačili črno obarvane tablice z narisano zeleno puščico, kar pove, da je v desno dovoljeno zaviti tudi pri rdeči luči na semaforju. Seveda po lastni presoji.
Lahko ploskamo in rečemo – končno. Vsakemu vozniku se je že zgodilo, da je pri rdeči luči čakal pred povsem praznim križiščem in bentil. Zato naj bi »tabla z zeleno narisano puščico« omogočila boljšo pretočnost. Slišati je imenitno. Ne smemo pa njene funkcije zamenjati z že dolgo časa poznano zeleno dodatno lučjo s puščico, ki v nekaterih tako opremljenih križiščih odpira zavijanje v desno. Ko se ta zelena puščica prižge, namreč pomeni, da so se prečne poti zaprle in da je zavijanje v desno (skoraj) zanesljivo varno. Narisana zelena puščica nima te iste vloge in moči.
Razvajenost je eno, stiska pa drugo
Jesen je in kmalu bomo jesenska oblačila začeli nadomeščati z zimskimi in z veseljem bomo stopili v ogrevane prostore. Pravijo, da bo huda zima, dolga, polna snega in varčevanja s kurjavo.
Pri nas živimo zelo različno – po pokrajinah pa deželi in mestih, po hišah in blokih – in zelo različno se nas dotika vprašanje mraza in toplote. Poznala sem filozofa, ki je sanjal, kako bi za vedno zapustil Evropo in odšel v tople kraje v kolibo ob daljnem morju, kjer bi od jutra do jutra premišljeval vredne misli.
-
Kocbek na 1400 straneh
Založba Sanje je izdala zbrane spise, pesmi in partizanski dnevnik Edvarda Kocbeka, kronista svojega časa in prodornega misleca. Partizanski dnevnik I in II sta dve zajetni knjigi na skupaj kar 1400 straneh. Spremne zapise so prispevali dr. Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin ter Rok Zavrtanik, urednik in direktor Založbe Sanje, ki je besedila tudi uredil. »Edvard Kocbek, sodobnik Srečka Kosovela in njegov brat po duhu, v svojem partizanskem dnevniku pričuje najpomembnejšo bitko, ki jo je kdaj bojeval slovenski narod. Ko smo se Slovenci prvič v pisani zgodovini družno zoperstavili trinogu brez primere, smo se s tem obenem – kot ugotavlja Kocbek, prvič v svoji zgodovini družno, jasno in odločno zoperstavili tujemu gospodarju in obenem vsaki tuji, vnanji najsi še tako mogočni in arbitrarni avtoriteti,« je zapisal Zavrtanik.
Z urejanjem groba negujemo spomin
Skrb za grobove je eden izmed načinov, kako se poklonimo prednikom. Lahko je to tudi način vzpostavljanja stika s pokojnikom in pomoč pri premagovanju žalosti, torej tudi priložnost, da se vsaj malo umirimo.
Da se bodo rastline imele priložnost dobro ukoreniniti in tako pripraviti na zimo, se urejanja grobov lotimo v oktobru. Pri tem potrebujemo:
- Rastline, ki so nezahtevne za oskrbo in lepo uspevajo okolju, upoštevajoč, ali gre za izrazito sončno lego ali senco pod kakšnim drevesom. Dobrodošel bo nasvet strokovnjaka, ki ga boste v vrtnariji zagotovo našli.
-
Prosti časoktober '22Ljudje Starejši Dom
Doletele so nas občutne podražitve energentov in pred kurilno sezono nas je strah, kako bomo poravnali stroške za porabljeno energijo ali ogrevanje. Kako naj se pripravimo na hladne dni in se obnašamo varčno?
Spomladi smo še oklevali, da bi korenito spremenili sistem ogrevanja, saj se je zdela energetska kriza še oddaljena. Strošek je namreč lahko zelo velik, a zdaj smo soočeni tudi z dolgimi dobavnimi roki materialov in višjimi cenami. To pa pomeni, da je tik pred kurilno sezono skoraj nemogoče v kratkem času zamenjati ogrevalni sistem. Če ne gre drugače, si lahko pomagamo z manjšimi ukrepi, ki lahko izboljšajo kakovost bivanja v hladnih dneh in pozimi.
-
Dom in vrt
Ali veste, da v Ljubljani deluje zavetišče za zavržene rastline? Mladi akademski slikarki Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta si namreč leta 2015 zamislili prav poseben nepridobitni projekt. V začetku sta skrbeli za zavržene rastline kar doma, po nekaj selitvah pa jima je uspelo najti primeren prostor in skupaj z drugimi prostovoljci so zgradili rastlinjak iz odpadnih materialov v gradbeni jami Krater za Bežigradom.
Anamari in Evi Jeri je s projektom uspelo združiti umetniško, ekološko in socialno področje. Likovni umetnici namreč dojemata rastline kot čuteča, kompleksna bitja, ki zaslužijo našo pozornost. Sobnim rastlinam, ki so jih ljudje iz različnih razlogov zavrgli ali pa zanje niso mogli dobro poskrbeti, želita poiskati nov dom. Tako poskrbita tudi za znižanje ogljičnega odtisa, saj večino sobnih rastlin v cvetličarne in prodajalne pripeljejo iz oddaljenih krajev, pri njihovi vzgoji pa so vprašljivi tudi okoljski standardi. Skupaj s somišljeniki tako želijo usmeriti pozornost na odnos do rastlin v urbanem okolju. Ustanoviteljici sta zadovoljni z odzivom, saj je zanimanje za zavržene rastline vedno večje. Pogosto pridejo tudi upokojenci, a večinoma kot donatorji, če za rastlino ne morejo več skrbeti.
-
Konec avgusta je v češki prestolnici potekal štiridnevni festival z naslovom Slovenija v Pragi. Na njem je sodelovalo 29 kulturnih skupin iz vse Slovenije, skupno več kot 600 udeležencev, kar je bilo zagotovo najmnožičnejše kulturno gostovanje slovenskih skupin na Češkem.
Tri dni je bila Praga naš kulturni oder. Festival, ki ga prirejata društvo Si.In ter slovensko veleposlaništvo v Pragi v sodelovanju s svetovno festivalsko organizacijo WOFA, je potekal drugič. Imel je še poseben pomen, saj letos praznujemo 150. obletnico rojstva znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je močno zaznamoval tudi arhitekturno podobo Prage. V njegovo čast na Češkem poteka vrsta kulturnih prireditev, številne v sodelovanju čeških in slovenskih organizatorjev. Do oktobra je na praškem gradu razstava o Plečnikovem delu na Češkem in fotografska razstava slovenskega fotografa Saše Fuisa o Plečnikovi mojstrovini iz Ljubljane – Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 19. novembra 2022
Vstopna mesta: Ljubljana, Lom, Postojna, Kozina
Odhod avtobusa z dogovorjenega mesta v Ljubljani ob 7. uri. Nadaljevali bomo vožnjo proti Trstu, kjer se bomo sprehodili po središču Piazza dell’ Italia, si ogledali vladno in občinsko palačo, kip Karla VI., ki je tržaškemu pristanišču leta 1719 podelil status svobodnega pristanišča, in občutili pravi utrip tržaškega življenja. Obiskali bomo tudi trgovinico kavarne Illy, ki jo je leta 1933 ustanovil Francesco Illy in ima še danes sedež podjetja v Trstu. Potem bomo imeli prosto za samostojne oglede in nakupe. Sledi vožnja do snežno belega gradu Miramar, obdanega s čudovitim parkom. Vstop v grad je možen za doplačilo. Bogata opremljenost dvorca še danes priča o načinu življenja znanih kraljevih rodbin v 19. stoletju. Vrstni red ogledov pa se lahko spremeni glede na dobljeno rezervacijo v gradu Miramar. Po ogledu sledi vožnja proti domu. Ustavili se bomo še na poznem kosilu. Prihod v Ljubljano v večernih urah.
Naravne rešitve proti bramorju
Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga lahko v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevskem gnoju, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Zelo učinkovito je varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki jih zmešamo z vodo za zalivanje. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom.
Proti bramorju lahko ukrepamo tako, da redno rahljamo zemljo in tako uničujemo škodljivčeve rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko najlažje okopavamo in rahljamo zemljo. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri v vodo mešajo tudi milnico in jo zlivajo v rove. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močan vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove.