Že od nekdaj smo ljudje v mrzlih dneh nosili daljši kos tkanine ali pletenine, ovit okoli vratu za zaščito proti mrazu. V različnih pokrajinah so bili širši kosi (štole) lahko tudi trikotne oblike (plet), odvisno od tega, kako dolge in hude so bile zime.

Šal nas v zimskem času dobro greje in zaščiti pred mrazom, vetrom ... Če pa bo vašemu lanskoletnemu plašču dodal nekaj barve, ga osvežil in poudaril vaš obraz, ste dosegli največ. Z različnimi načini nošenja daljših in toplih šalov lahko precej spremenimo osnovno oblačilo.

Dobre stare viže

Bil je še otrok, ko je nekoč na vaški veselici gledal nekega godca, ki je igral na harmoniko, in ko je ta nehal igrati, mu je harmoniko z veseljem dal v roke. Ivan Rupar se še danes dobro spominja, da je malo zaškripalo, ko je prvič potegnil meh. »Tako se je začelo. In ko sem slišal, da nekdo nekje igra na harmoniko, sem šel tja, gledal bi ga dan in noč in se od njega učil,« se nasmehne.

Ko je bil star deset let, so se našli trije fantje, ki so se želeli naučiti igranja na kitaro in bas, Ivan pa na harmoniko. Že kot osnovnošolec je bil priden, nabiral in prodajal je jagode in kostanj, lotil se je vsakega dela, samo da je padel kakšen cekinček. Tako je privarčeval denar za nakup harmonike. Igranja ga je poučeval slepi harmonikar v domu slepih v Škofji Loki, ki je nedaleč od njegove domače vasi Sveti Andrej.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Pozimi nas rado zebe v noge. Zato so pletene gamaše najboljši zimski modni dodatek. Všeč so nam enobarvne in pisano vzorčaste, »paše« pa jim prav vsak pleteni vzorec.

Pletemo jih krožno na kompletu kratkih pletilk ali pa ravno z dvema pletilkama in jih nato sešijemo v cev. Da se bodo gamaše lepo prilegale, moramo izmeriti najširši del noge. Nato spletemo poskusni vzorček 10 x 10 cm. Preštejemo število petelj na 1 cm širine, ki nam pokaže, koliko petelj moramo nasnuti, na primer 2,2 petlje × 35 cm obsega noge = 77 petelj. Na enak način izračunamo število vrst. Če nosimo gamaše na golo kožo ali povrhu nogavic ali pajkic, je bolje, da nasnujemo nekoliko manj petelj.

Včasih jeseni in pozimi dneve, celo tedne dolgo ne moremo zares prezračiti stanovanja in prostorov. Zunaj so umazan zrak, megla in slabo vreme. Če smo v onesnaženem mestnem okolju, se pozimi dejansko izogibamo zračenju. Postajamo bolj ozaveščeni o kakovosti zraka in kako je le-ta povezana z raznimi zdravstvenimi težavami. Obenem pa imamo z novimi okni, ki bolje tesnijo, tudi manjši dotok svežega zraka. V prostorih je zrak postan, nasičen z vlago in raznimi delci. Mnogo ljudi ima težave tudi z raznimi nesezonskimi alergijami, nagajajo trdni delci PM₂, prašni delci, živalska dlaka, prhljaj in še mnogo stvari. Čist zrak je v domačem okolju pomemben, saj vpliva na naše dobro počutje. Če nam lahko naprava, kot je čistilnik zraka, omili zdravstvene težave, bomo gotovo želeli vedeti o njej kaj več.

Avtomobilizem

Gledano s treznimi očmi, je nakup rabljenega avtomobila prav soliden izhod v sili ali pa dobra naložba, kot pač gledaš na zadevo. Lahko pa se izkaže za mačka v žaklju, če ima človek smolo pri odločitvi. Prvo pravilo pa je: ne kupujte avtomobila, če nima preverljive zgodovine.

Končno ceno novega avtomobila zadnja leta pomembno kroji dodatna oprema. Po drugi strani pa vsaka nova komponenta na avtomobilu poveča možnost, da gre nekaj narobe. Na ekologijo vezane komponente so ena bolj nezanesljivih stvari. Avtomobil, ki sredi vožnje preklopi na zasilni program, je za promet nevaren. Ko se recimo v avtomobilu na dizelski pogon zapolni filter za »trde delce« (ker vozi na kratkih razdaljah in deluje neogret), je sitnost velika. Vsako polovično popravilo je le podaljševanje agonije, novi deli pa so nerazumno dragi.

Ali vas zanima, katere vrtnine imajo najraje lesni pepel in koliko ga uporabimo na posameznih gredicah? Pepel vsebuje koristna hranila in najlažje ga dodajamo tako, da ga potresemo po površini tal in vdelamo v tla, dodamo ga lahko tudi kompostu. 

Pepel je odlično naravno gnojilo, ki še posebno ustreza zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu, brstičnemu ohrovtu in drugim kapusnicam. Vsebuje največ kalija, ki ga te vrtnine potrebujejo. Najkoristnejši je za kapusnice in čebulnice. Uporabljamo ga še na gredicah s krompirjem, česnom in čebulo. To odlično domače gnojilo je primerno tudi za paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in druge plodovke. Pri gnojenju s pepelom ne pretiravamo, saj vsebuje veliko kalija. Zadostuje, če v enem letu porabimo največ kilogram lesnega pepela na deset kvadratnih metrov. Če ga potresamo v prevelikih količinah, je ovirana dostopnost dušika, ki je pomemben za rast rastlin. Preden začnete gnojiti s pepelom, priporočamo, da ga stehtate.

Neokrnjena narava, slikovita pokrajina severozahodnega dela Haloz, rahle meglice nad hudourniško reko Dravinjo, skrivnosten šepet podzemne kraške jame … Vse to in še veliko drugega lahko doživimo na potepu od Križnega Vrha po robu Dravinjskih goric do razgledne vzpetine na Ptujski Gori in skozi osrčje haloške pokrajine do Rogatca.

Pohod začnemo v Slovenski Bistrici, točneje na dvorišču hiše na Križnem Vrhu, v kateri si ogledamo tretjo največjo znano zasebno zbirko šivalnih strojev v Evropi. V njej so stroji za domačo uporabo, krojaški, industrijski in tudi pletilni stroji, ki jih vse od leta 1997 zbira Marjan Babič. Do danes se je v muzeju nabralo kar 270 šivalnih strojev 75 različnih proizvajalcev, med njimi Singer, Pfaff, Howe, Dürkopp, Wertheim, Rast Gasser, Adler … Vsak stroj je skrbno restavriran in konservatorsko strokovno obdelan. Okoli 130 jih tudi deluje.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Osupljiva in navdihujoča, a tudi presunljiva je življenjska zgodba Alme M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljice in novinarke, svetovne popotnice in ljubiteljske raziskovalke. Zelo mlada je že začrtala svojo pot in ji nato z neverjetno odločnostjo sledila. V letih od 1919 do 1927 je prepotovala svet kot še nihče pred njo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je doživela velik uspeh kot pisateljica. 

Celjanka Alma M. Karlin je že pri šestnajstih letih spoznala, da se skrajno negativnega vpliva svoje mame in okolja, ki jo duši, lahko reši z znanjem. Z znanjem, ki ga je mogoče unovčiti in si tako zagotoviti neodvisnost. Takrat se je začela učiti tujih jezikov. Pri osemnajstih se je podala v »prostovoljno izgnanstvo« v London, kjer je leta 1914 zelo uspešno opravila izpite iz angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, danščine, švedščine, norveščine in ruščine. Leto pozneje, ko je bivala na Norveškem, je spoznala svoje življenjsko poslanstvo: pisateljevanje.

Dobre stare viže

»Imel sem veliko srečo, da sem v ansamblu imel tako izjemno pevko, kot je Majda Renko, ki se piše tudi Petrič. Zahteval sem, da se njen dekliški priimek ne izgubi, saj mi zveni strašno lepo,« z nasmeškom pove harmonikar Vili Petrič o prvih skupnih glasbenih korakih s svojo ženo in pevko v ansamblu.

Rodila se je sredi poletja leta 1944 v Ormožu. Že v otroških letih je v sebi začutila ljubezen do glasbe in prepevanja. Prirojeno nadarjenost je s trdim delom tudi hitro odmevno nadgradila, saj je že v času študija solopetja nastopala v Operi SNG Maribor, končala je učiteljišče ter poučevala v Mariboru in Ljubljani. Njen mož Vili je tudi akademsko izobražen glasbenik, dolga leta je igral trobento v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, oba pa seveda druži ljubezen do narodnozabavne glasbe. Majda Renko Petrič je bila mezzosopranistka in dolgoletna članica Ansambla Vilija Petriča.